Jedro

V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju, dva meseca po zadnjem preizkušanju pripora, na podlagi odločanja po drugem odstavku 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ugotovil, da so razlogi za pripor zoper obtoženca še vedno podani. Obtoženec se nahaja v priporu od 22. 5. 2020 od 14.05 ure dalje iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zoper sklep o priporu se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da ga nadomesti z milejšim ukrepom hišnega pripora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožnik sodišču prve stopnje očita s trditvijo, da zgolj s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico in dokaze, na katerih temelji, ni zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe. Tako neobrazložen sklep naj obrambi ne bi omogočal preizkusa utemeljenosti suma glede obtožencu očitanih kaznivih dejanj. S tem, ko sodišče prve stopnje navaja, da je s pravnomočno obtožnico dognan utemeljen sum obtožencu očitanega kaznivega dejanja, je obrazložitev nerazumljiva, saj obtožencu obtožnica ne očita storitve le enega kaznivega dejanja.

5. Glede slednjega očitka sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za očitno pisno pomoto oziroma lapsus prvega sodišča, saj je sicer iz vsebine izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da se zaključki o utemeljenem sumu nanašajo na celotno obravnavano kriminalno količino. Sicer pa se sodišče druge stopnje ne strinja s pritožbenim očitkom o neobrazloženem sklepu. V skladu z uveljavljeno sodno prakso je dopustno v predmetni fazi kazenskega postopka utemeljenost suma argumentirati tudi s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico. S tem, ko je zunajobravnavni senat s sklepom z dne 14. 9. 2020, opr. št. II Ks 24618/2020 (list. št. 410 do 415), sklenil, da ugovor obtoženčevega zagovornika zoper obtožnico zavrne kot neutemeljen, je nazadnje preizkusil zahtevani dokazni standard in ugotovil, da je podan. V času po izdaji tega sklepa se v predmetnem kazenskem postopku ni pojavil noben nov dokaz, ki bi ugotovitve o utemeljenem sumu omajal ali celo ovrgel. Obtožnica je postala pravnomočna in izpolnjeni so bili pogoji, da sodišče prve stopnje razpiše predobravnavni narok. To je predsednica razpravnega senata tudi storila in 7. 10. 2020 razpisala predobravnavni narok za dne 29. 10. 2020. Ponovno presojo utemeljenega suma bi torej moralo sodišče prve stopnje opraviti le, če bi ugotovilo obstoj novih relevantnih dejstev in okoliščin, vendar tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da se že ugotovljena dejstva in okoliščine, ki so bili podlaga za odreditev in podaljševanje pripora, niso spremenile.

6. Glede na obrazložitev pod prejšnjo točko so torej neutemeljena tudi nadaljnja izvajanja pritožnika, češ da zaključek prvega sodišča pri utemeljevanju obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, da obtoženec stopnjuje izvrševanje kaznivih dejanj z uporabo sile, ni pravilen že zgolj zaradi tega, ker naj utemeljen sum ne bi bil podan pri kaznivih dejanjih ropa na škodo Virginije Gregorin in roparske tatvine na škodo trgovine T. 7. V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj. Pri tem pa je seveda pomembno tudi dejstvo, da je obtoženi brez zaposlitve, brez poklica, brez premoženja in brez rednih mesečnih dohodkov. Zagovornik se v pritožbi sklicuje še na želje in pričakovanja obtoženca, da bi si na prostosti poiskal zaposlitev ali pa uredil socialno denarno pomoč ter da kaznivih dejanj več ne bi ponavljal. Takšna, z ničemer realno podprta pričakovanja pritožnika, zbledijo ob spisovnih podatkih o dosedanji obtoženčevi kriminalni preteklosti.

8. Glede na obseg kriminalne dejavnosti, težo obravnavanih kaznivih dejanj in stopnjo nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, je podana tudi sorazmernost med priporom kot ukrepom, s katerim se posega v pravico obtoženca do svobode in ogroženostjo, ki jo za zdravje in življenje ljudi oziroma varnost njihovega premoženja predstavlja izvrševanje obravnavanih kaznivih dejanj. Neutemeljena je prav tako pritožba zagovornika v tistem delu, kjer se zavzema za izrek milejšega ukrepa hišnega pripora. Po zaključku pritožbenega sodišča obtoženec namreč glede na vse zgoraj navedeno ne more biti deležen takšnega zaupanja, da bi se mu lahko izrekel milejši osebno omejevalni ukrep, kar je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.