Jedro

Sodišče odloča o izvajanju starševske skrbi v primeru nesoglasja med starši glede tistih vprašanj, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o vprašanjih, ki niso takega pomena, torej o vprašanjih dnevnega življenja, pa tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo (tretji in četrti odstavek 151. člena DZ).

To pritožbeno sodišče je že nekajkrat navedlo, da kraj oziroma menjava vrtca, ki ga obiskuje otrok, načeloma ni okoliščina, ki bi pomembno vplivala na razvoj otroka (IV Cp 1890/2013, IV Cp 1156/2013), lahko pa to v določenih okoliščinah konkretnega primera postane.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sprememba vrtca pri mld. A. A. ne bi bistveno vplivala na njeno življenje, da bi bilo enako koristno oziroma primerno, če ga zamenja, kot če nadaljuje varstvo v istem vrtcu. Poudarilo je, da je v teh okoliščinah mati tista, ki bi o tem vprašanju dnevnega življenja lahko sama odločila, ker ji je hči zaupana v vzgojo in varstvo, da pa sklep izdaja na "zahtevo" vrtca.

Pritožnik ima prav, da tretje osebe (vrtec) nimajo pristojnosti, da bi lahko s svojimi zahtevami vplivale na zakonske pogoje sodnega odločanja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišče prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

Predlog predlagateljice se zavrne, ker prepis mld. A. A. v vrtec B. ni okoliščina, ki bi pomembneje vplivala na otrokov razvoj; o tem vprašanju dnevnega življenja lahko odloča mati, ki ji je mld. hči zaupana v vzgojo in varstvo.

II.Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta nekdanja izvenzakonska partnerja ter starša mladoletne A. A., roj. ... 2019, ki je po sodni poravnavi zaupana v vzgojo in varstvo materi.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo materinemu predlogu in nadomestilo očetovo soglasje za prepis mld. A. A. iz vrtca C., D., v vrtec B. v E. Oče je temu namreč nasprotoval, ker je menil, da sprememba vrtca hčeri ni v korist. Očetu je sodišče naložilo v plačilo tudi stroške postopka.

3.Zoper sklep se oče pritožuje, predlaga njegovo spremembo in zavrnitev materinega predloga, s stroškovno posledico. Navaja, da se sklep sicer pravilno opira na določbe 151. in 104. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), da pa ju napačno uporabi in da je sam s seboj v nasprotju. Sklicuje se namreč na sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1890/2013, češ da sprememba vrtca ni okoliščina, ki bi pomembno vplivala na otrokov razvoj, ampak gre za vprašanje dnevnega življenja, o katerem bi lahko odločila sama mati kot otrokova skrbnica. Sodišče torej sploh ni pristojno vsebinsko presojati zadeve. Sodišče je pojasnilo, da je odločilo, ker je vrtec zahteval soglasje, vendar sodi sodišče na podlagi zakona in Ustave, ne kaj zahteva vrtec. Pritožnik meni, da v nobenem primeru ni bil dolžan podpisati soglasja in da se sklep opira na napačne okoliščine. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških, češ da jih ni dolžan plačati predlagateljici, šlo je za njeno željo, za nameček je še brezposeln.

4.Mati je na pritožbo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Oče je menjavi vrtca, ki jo je predlagala mati, nasprotoval iz vsebinskih razlogov. Mati je bila mnenja, da je pred vstopom v šolo za hči bolje, da se navadi na nov kraj, ki bo tudi kraj šolanja, da spozna nov krog otrok in da bo na ta način prehod iz vrtca v šolo lažji. Oče je menil, da sprememba vrtca hčeri ni v korist, pač pa da je bolje, da vrtec zaključi tam, kjer ga je začela obiskovati. Z navajanjem, da mati njegovega soglasja sploh ne potrebuje, torej izrecno nasprotuje svojemu preteklemu ravnanju v tej stvari, kar je oblika zlorabe pravice (venire contra factum proprium).

7.Vendar pa ima v pravnem pogledu ima prav. V 151. čl. Družinski zakonik (DZ) in 104. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določata, da sodišče odloča o izvajanju starševske skrbi v primeru nesoglasja med starši glede tistih vprašanj, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o vprašanjih, ki niso takega pomena, torej o vprašanjih dnevnega življenja pa tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo (3. in 4. odst. 151. čl. DZ).

8.To pritožbeno sodišče je že nekajkrat navedlo, da kraj oz. menjava vrtca, ki ga obiskuje otrok, načeloma ni okoliščina, ki bi pomembno vplivala na razvoj otroka (IV Cp 1890/2013, IV Cp 1156/2013), lahko pa to v določenih okoliščinah konkretnega primera postane.

9.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sprememba vrtca pri mld. A. A. ne bi bistveno vplivala na njeno življenje, da bi bilo enako koristno oz. primerno, če ga zamenja, kot če nadaljuje varstvo v istem vrtcu. Poudarilo je, da je v teh okoliščinah mati tista, ki bi o tem vprašanju dnevnega življenja lahko sama odločila, ker ji je hči zaupana v vzgojo in varstvo, da pa sklep izdaja na "zahtevo" vrtca (glej 13. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10.Pritožnik ima prav, da tretje osebe (vrtec) nimajo pristojnosti, da bi lahko s svojimi zahtevami vplivale na zakonske pogoje sodnega odločanja. Sodišče prve stopnje bi torej glede na svoje ugotovitve in glede na jasno zakonsko določbo moralo materino zahtevo za sodno nadomestitev očetovega soglasja zavrniti kot nepotrebno. Ker ni, je moralo to storiti pritožbeno sodišče. Ker pa bi to ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah lahko pomenilo (dejansko) onemogočanje materinega odločanja o dnevno pomembnih zadevah deklice, ki ji je zaupana v vzgojo in varstvo, je pritožbeno sodišče razloge za zavrnitev materine zahteve zapisalo v izrek tega sklepa.

11.Pritožbi je bilo torej treba ugoditi in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremeniti (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)), po določbi 2. odst. 55. čl. ZNP-1 pa naj vsak udeleženec sam krije svoje stroške tega postopka, vključno s pritožbenimi.