Jedro

Glede na dejanske ugotovitve o odsotnosti animus novandi in upoštevaje drugi odstavek 323. člena OZ novacije ne ustanavljajo sporazumi, ki se nanašajo na modalitete izpolnitve obveznosti. V konkretnem primeru sta se namreč pravdni stranki z Dodatkom dogovorili še za dodaten način izpolnitve pogodbene obveznosti tožencev, in sicer z večkratnim pobotom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da morata vsakemu od tožnikov solidarno plačati 116.051,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2005 dalje.

2. Sodišče druge stopnje pritožbi tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je drugi toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da se tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrne. Uveljavlja zmoto uporabo materialnega prava, in sicer določb 323. in 324. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Poudarja, da sta pravdni stranki z Dodatkom k pogodbi o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža spremenili način plačila, ne pa glavnega predmeta obveznosti ali pravnega naslova. Obveznost po tej pogodbi je glede na njen dodatek še naprej ostala nespremenjena – plačilo kupnine in izročitev poslovnih deležev, prav tako pa je ostal tudi nespremenjen pravni naslov – prodajna pogodba. Ker pravdni stranki s sklenitvijo Dodatka nista spremenili predmeta obveznosti oz. njegove pravne podlage, ni šlo za novacijo, temveč le za spremembo prvotne obveznosti. To pomeni, da se je s sklenitvijo Dodatka spremenil le prvotno dogovorjeni način plačila z denarnim nakazilom z novim načinom plačila s pobotom, predmet pogodbe in pravna podlaga pa sta ostala nespremenjena. Takšna je bila nesporno tudi volja pogodbenih strank. Besedilo Dodatka jasno določa, da se spremeni 2. člen Pogodbe, ki se sedaj glasi na izpolnitev s pobotom. Ker Dodatek ne predstavlja novacije, ne obstaja pravna podlaga, da se kot temelj za vtoževano denarno plačilo uporabi določba 324. člena OZ, na podlagi katerega je višje sodišče zaključilo, da obveznost pobota, ki je bila dogovorjena z Dodatkom, obstaja poleg prvotno dogovorjenega plačila z denarnim nakazilom. Če ne gre za novacijo, določila 324. člena OZ ni mogoče uporabiti, saj namen pravdnih strank ni bil v spremembi pogodbene obveznosti ali pravne podlage. 324. člen OZ se namreč uporablja le za primere novacije in ne za vse druge spremembe prvotnih obveznosti. Ni mogoče zaključiti, da z Dodatkom dogovorjeni način plačila pomeni le dogovor o alternativnem načinu poravnavanja pogodbene obveznosti. OZ v 384. členu glede alternativnih obveznosti določa, da gre za alternativno obveznost, če ima kakšna obveznost dva ali več predmetov, vendar mora dati dolžnik le enega, da bi bil prost obveznosti. Dogovor ne pomeni spremembe glede dodatnega predmeta obveznosti. Upoštevajoč, da se glede tožbenega zahtevka ne more uporabiti 324. člen OZ in z Dodatkom spremenjeni način plačila tudi ne predstavlja alternativne obveznosti po določbi 384. člena OZ, bi se glede na določilo Dodatka tožbeni zahtevek moral glasiti na sklenitev z Dodatkom dogovorjenega pobota in ne na denarno plačilo. Obrazložitev izpodbijane sodbe je tudi v nasprotju z njenim izrekom oz. so razlogi nejasni. Višje sodišče namreč večkrat navaja, da med pravdnima strankama ni šlo za novacijo, v obrazložitvi in posledično v izreku pa navaja, da je podlaga za plačilo podana v določbah 323. in 324. člena OZ. V tem delu izpodbijana odločitev ni razumljiva in je v nasprotju sama s sabo, saj če ni šlo za novacijo, podlaga za plačilo ne more biti podana v določbi 324. člena OZ.

4. Revizija je bila vročena tožnikoma in prvemu tožencu, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistveni elementi konkretnega dejanskega stanu (na katere je revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano) so naslednji: Pravdni stranki sta 28. 10. 2005 (v obliki notarskega zapisa) sklenili Pogodbo o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi G., d. o. o., s katero sta tožnika tožencema prodala in nanju prenesla vsak svoj 50 % poslovni delež za kupnino 27,810.500,00 SIT oziroma skupaj za oba deleža 55,621.000,00 SIT. Toženca sta se zavezala navedeni znesek solidarno plačati v roku 10 dni od podpisa pogodbe. Istega dne sta pravdni stranki v enaki obliki sklenili še Dodatek k omenjeni pogodbi, s katerim sta se dogovorili, da znesek kupnine za oba poslovna deleža ostaja isti, da pa bo ta plačana v roku 10 dni z večstranskim pobotom. Volja pogodbenih strank ob sklenitvi dodatka ni bila, da obveznost plačila kupnine z gotovino preneha, temveč da je pobot dodatni izpolnitveni način.(1) Toženca pogodbene obveznosti ob zapadlosti nista izpolnila; kupnine nista plačala, do (večstranskega) pobota ni prišlo. Prenovitveni namen pravdnih strank s spremembo pogodbe ni izkazan.

7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Res je, da dodatek, ki sta ga pravdni stranki sklenili k Pogodbi o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi G., d. o. o., nima pravne narave prenovitvene pogodbe. Glede na dejanske ugotovitve o odsotnosti animus novandi in upoštevaje drugi odstavek 323. člena OZ novacije ne ustanavljajo sporazumi, ki se nanašajo na modalitete izpolnitve obveznosti. V konkretnem primeru sta se namreč pravdni stranki z Dodatkom dogovorili, kot izhaja iz dejanskega substrata izpodbijane sodbe, še za dodaten način izpolnitve pogodbene obveznosti tožencev, in sicer z večkratnim pobotom. Sodišče druge stopnje je na določili 323. in 324. člena OZ oprlo zgolj presojo, ali so glede na ugotovljene okoliščine izpolnjeni pogoji za novacijo, sicer pa je pojasnilo, da je temelj tožbenega zahtevka pogodbeni. Da bi bila izpodbijana odločitev oprta tudi na določilo 384. člena OZ, iz sodbe pritožbenega sodišča ne izhaja.

8. S sklenitvijo pogodbe in njenega dodatka je med pravdnima strankama nastalo poslovno obligacijsko razmerje, s tem pa tudi pravica pogodbene stranke zahtevati od druge pogodbene stranke, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki se ga je zavezala opraviti. Tožnika sta svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Neutemeljene so revizijske navedbe, da bi morala tožnika tožbeni zahtevek oblikovati kot zahtevo za izpolnitev obveznosti s pobotom in ne zahtevati denarnega plačila. Bilo je že pojasnjeno, da revidentovo zavzemanje o pobotu kot edino dopustnem izpolnitvenem načinu obveznosti tožencev, nima podlage v dejanskih ugotovitvah. Obveznost, ki jo imata toženca do tožnikov, je po svoji naravi denarna obveznost.(2) Ker toženca izpolnitve ob zapadlosti terjatve nista opravila na način, kot je bilo dogovorjeno, je denarni tožbeni zahtevek utemeljen in pravilen. V skladu s 371. členom OZ mora namreč dolžnik, če je predmet obveznosti vsota denarja, plačati tisto število denarnih enot, na katere se obveznost glasi.

9. Revizijsko zatrjevani kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Nasprotja med izrekom in razlogi izpodbijane sodbe ni; revident navedenega očitka tudi posebej ne konkretizira. Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, kot je bilo že prej omenjeno, da je sodišče svojo odločitev o utemeljenosti zahtevka oprlo zgolj na določila OZ o novaciji.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Odločitev o zavrnitvi revizije obsega tudi odločitev o zavrnitvi s strani drugega toženca priglašenih stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej točko 12 sodbe sodišča druge stopnje.

Op. št. (2): Denarna obveznost je obveznost, katere predmet je plačilo določene denarne vsote, izražene v denarnih enotah.