Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zgolj blokada transakcijskega računa še ne pomeni, da je stranka nelikvidna oziroma nezmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo.
2. Tožena stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu z določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe), je sodišče lahko oprostilo plačila sodne takse podjetnika posameznika v postopku v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravno osebo za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel le, da „zaradi blokade transakcijskega računa sodne takse ne more plačati, ker ne razpolaga prosto s svojimi prilivi“.
6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da zgolj blokada transakcijskega računa še ne pomeni, da je stranka nelikvidna oziroma nezmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse v višini 225,00 EUR. Utemeljeno je izpostavilo, da tožena stranka ni navedla, do katere višine so bili blokirani njeni transakcijski računi in, ali pričakuje kakšne prilive.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka tudi ni navedla, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
8. Prvostopenjsko sodišče je glede na navedeno, upoštevaje, da tožena stranka po zadnji bilanci stanja in izkazu poslovnega izida izkazuje kratkoročne poslovne terjatve v višini 28.054,00 EUR, zaloge v višini 4.431,00 EUR in preneseni čisti dobiček v višini 393.352,00 EUR (navedenega tožena stranka v pritožbi ne prereka) pravilno odločilo, ko je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da za presojo pogojev za oprostitev plačila sodne takse ni odločilno le likvidnostno stanje taksnega zavezanca, temveč tudi njegovo siceršnje premoženjsko stanje. Trditev o tem, da je le to takšno, da ji plačila sodne takse ne omogoča brez ogrožanja njene dejavnosti, pa tožena stranka v predlogu ni podala.
9. Prav tako ni podala trditev, da bi bila insolventna. Zato njeno sklicevanje na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki od dneva nastopa insolventnosti prepovedujejo favoriziranje upnika pred ostalimi, niso relevantnega pomena.
10. Ostale trditve v pritožbi pa so nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).
11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).