Jedro

V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z vlogo z dne 20. 10. 2003 predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da so pri istem sodišču tekle pravde sedanjih toženih strank zoper sedanjo tožnico v zvezi s sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zaradi formalnih napak v postopku so v pravdah tožene stranke uspele. Obširno navaja kaj je bilo v sodnih odločitvah narobe oziroma zakaj se z njimi ne strinja. To naj bi povzročilo pri lastniku tožeče stranke, ki je tujec, občutek in strah, da je pred zakonom nezaščiten in da se z njegovo družbo ne ravna kot z enakovrednim in enakopravnim pravnim subjektom. Zato je "občutljiv" na to, kdo bo sodil v tej zadevi in ne more zaupati, da v tej zadevi ponovno sodi ista sodnica. Ne pričakuje, da bo ista sodnica drugače odločila v tej pravdi glede na že dve odločitvi v disciplinskih postopkih. Ker pa so drugih postopkih med istimi strankami sodili tudi drugi sodniki istega sodišča, predlaga določitev kateregakoli drugega stvarno pristojnega sodišča izven območja sedanjega sodišča, po možnosti pa sodišča v K., kjer je sedež tožeče stranke.

Predlog ni utemeljen.

Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi se postopek laže opravil pred drugim sodiščem. Namen navedene določbe je predvsem omogočiti izvedbo postopka kar najbolj ekonomično, kar pomeni s čim manjšimi stroški za stranke in sodišče. V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če bo tožeča stranka ocenila, da so ji bile v postopku pred prvostopenjskim sodiščem kršene njene pravice, bo to lahko uveljavljala v pritožbi zoper sodbo, če pa bo mnenja, da so podani razlogi za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnice, bo njegovo ali njeno izločitev lahko predlagala skladno z določbami ZPP. Zato ni razlogov, da bi se v spornem primeru določilo drugo stvarno pristojno sodišče, kot to predlaga tožeča v svojem predlogu.

Za kakšno vprašanje "okuženosti" naj bi šlo in kakšna naj bi bila odločitev Ustavnega sodišča glede "podobnih razlogov" v odškodninskih sporih - za tak spor gre v obravnavani zadevi - tožeča stranka ne obrazloži. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne obstajajo zakonsko določeni tehtni razlogi za delegacijo, zato je predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti po določilih 67. člena ZPP zavrnilo.