Jedro

Merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ZVEtL-1 ureja v prvem odstavku 43. člena, pri čemer kriterijev ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Tako sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. Sporno zemljišče je bilo po merilih in pogojih prostorskih aktov kot del parcele 420/6 ves čas načrtovano za uporabo stavbe in bilo v uporabi stanovalcev vse od izgradnje dalje.

Pred uveljavitvijo SPZ, ki je uveljavil načelo superficies solo cedit, je zemljišče, na katerem je bila zgrajena stavba in ji je funkcionalno pripadalo, delilo premoženjsko pravno usodo zgradbe. Če je bila zgradba zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, je imel lastnik pravico uporabe na tem zemljišču, če je bila zgrajena na tujem zemljišču, pa je graditelj postal lastnik zemljišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji in tretja nasprotna udeleženka sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zemljiški parceli 420/10 in 420/7, obe k. o. ..., predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi z ident. št. 0000-205, na naslovu ..., ki je povezana z zemljiško parcelo 420/9, k. o. ...1 (I. točka izreka). Odločilo je, da se parceli v zemljiški knjigi vpišeta kot splošni skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih lastnikov stavbe z ident. št. 0000-205 (II. točka izreka), in da se ohrani vpisana služnostna pravica gradnje, vzdrževanja in uporabe komunalne infrastrukture sekundarne fekalne kanalizacije v korist Občine (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko sklepa vlaga pritožbo tretja nasprotna udeleženka (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) in predlaga, da se odločitev spremeni tako, da pripadajoče zemljišče predstavlja le zemljiška parcela 420/10, predlagatelji pa ji morajo povrniti vse stroške pritožbenega postopka.

Uvodoma opozarja, da ji dopolnilno izvedeniško mnenje ni bilo vročeno, zato se do njega ni mogla opredeliti, s čimer je sodišče kršilo 5. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Če bi dopolnitev mnenja prejela, bi lahko opozorila, da je površina 785 m2 dosežena že brez zemljiške parcele 420/7, saj vsota parcel 420/10, 420/11 in 420/12 znaša 567 m2, kar se ujema s površino dvorišča in zelenice v dopolnitvi izvedeniškega mnenja, pred blokom pa se nahaja še parcela 420/9 s površino 176 m2 in površino celotne stavbe 634,1 m2. Zato zemljiška parcela 420/7 ni bila predvidena kot gradbena parcela. Z določitvijo te parcele bi stavba imela 806 m2 pripadajočega zemljišča ter 176 m2 zemljišča pod stavbo, skupaj torej 982 m2, kar presega površino po projektni in gradbeni dokumentaciji, ki predstavlja bistveni kriterij pri določitvi pripadajočega zemljišča. Iz sklepa tudi ne izhaja, katere kriterije po 43. členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) je sodišče pri odločanju uporabilo.

Obravnavana stavba je bila zasnovana kot dvojček z vogalnima vhodoma, zaradi česar je bila kot gradbena parcela predvidena tudi sedanja zemljiška parcela 420/7. Ker je bila stavba dejansko zgrajena drugače, ni mogoče upoštevati gradbene parcele, ki je bila določena v upravnih dovoljenjih. Meja te parcele je nekaj metrov oddaljena od same stavbe in je v prostorskem aktu občine opredeljena kot kmetijska površina. Glede na izmere parcel, namenjenih dostopnim potem, dovozom, parkirnim površinam in prostorom za smetnjake, je zagotovljen kriterij 60 % nepozidanih površin, ki je zahtevan po prostorskih aktih. Na parceli 420/7 so si udeleženci uredili vrtove. Stanovanjski bloki nimajo vrtov, saj so ti urejeni le ob hišah, zato razlog uporabe za namene samooskrbe ne more biti upošteven. Nasprotna udeleženka je bila z določitvijo zemljišča dejansko razlaščena.

3. Na pritožbo so odgovorili predlagatelji in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče odločalo o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi z ident. št. 0000-205, ki je povezana z zemljiško parcelo 420/9. Za razrešitev strokovnih vprašanj o obsegu tega zemljišča je v skladu z 12. členom ZVEtL-1 postavilo izvedenko urbanistične stroke, ki je odgovorila na zastavljena vprašanja. Nasprotna udeleženka je mnenju izvedenke nasprotovala, a je ta na pripombe odgovorila in vztrajala pri prvotnem mnenju. Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji sodišče izvedenkinega odgovora ni vročilo, s čimer je kršilo določilo 5. člena ZNP-1 (oziroma glede na čas vložitve predloga 4. člena ZNP2). Ker pa je sodišče dopolnitev v celoti povzelo v izpodbijani sklep, do katerega se je nasprotna udeleženka opredelila v pritožbenem postopku, pri čemer ni predlagala dodatnega dopolnjevanja dokaza oziroma zaslišanja izvedenke, temveč je le vztrajala pri svojih stališčih, gre po oceni pritožbenega sodišča za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Bistvo pripomb na izvedeniško mnenje se namreč ne nanaša na vsebinske ugotovitve izvedenke o naravi zemljišč in njihovem zgodovinskem položaju, torej na urbanistični vidik mnenja, temveč na uporabo kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. To pa je vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodišče in ne izvedenka.

6. V pritožbenem postopku je sporno le, ali poleg parcele 420/10, na kateri se nahajajo dovozi, peš dostop, prostor za smetnjake in nekaj ozelenjene površine, pripadajoče zemljišče k stavbi predstavlja tudi parcela 420/7, ki jo stanovalci uporabljajo za vrtove. Merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ZVEtL-1 ureja v prvem odstavku 43. člena, pri čemer kriterijev ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Tako sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča, kar je po oceni pritožbenega sodišča storilo tudi v konkretnem primeru.

7. Pri odločitvi o obsegu pripadajočega zemljišča je sodišče upoštevalo, da je bila za rabo obravnavane stavbe predvidena nekdanja parcela 420/6, ki je predstavljala stavbo in pripadajoče zemljišče. Parcela 420/7 je nastala z delitvijo parcele 420/6 in jo stanovalci uporabljajo že 40 let ter v tem času ni bila namenjena rabi preostalih stavb ali javni rabi. Zgolj dejstvo, da imajo predlagatelji na tej parceli vrtove (in ne na primer parkovne zelenice), ji statusa pripadajočega zemljišča ne odvzema3. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da imajo stavbe značaj stanovanjskih dvojčkov, ki se ne nahajajo v strnjenem mestnem naselju, temveč v ruralnem območju, zato tudi ta način rabe zemljišča ni neobičajen.

8. Neutemeljeno je pritožbeno izpostavljanje skupne kvadrature pripadajočega zemljišča, ki sedaj presega prvotno določen obseg gradbene parcele. Sporno zemljišče je bilo namreč po merilih in pogojih prostorskih aktov kot del parcele 420/6 ves čas načrtovano za uporabo stavbe in bilo v uporabi stanovalcev vse od izgradnje dalje. Kvadratura zemljišča brez parcele 420/7 bi znaša manj, kot je bilo predvideno z zazidalnim načrtom (785 m2), kar izhaja iz samih navedb pritožnice, ko zatrjuje, da bi vključno s parcelo 420/7 stavba imela kar 806 m2 pripadajočega zemljišča oziroma skupaj s stavbo 982 m2. To pa pomeni, da brez sporne parcele s površino 239 m2 kvadratura ne bi dosegala prvotno načrtovane. Vse te okoliščine, predvsem pa pretekla redna raba zemljišča in načrtovanost rabe v prostorskih aktih, potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je pritožbene navedbe ne omajejo. Ob tem pritožbi tudi ni mogoče pritrditi, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede upoštevanih meril, saj je sodišče izrecno izpostavilo oba prej navedena kriterija iz 1. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. 9. V postopku po ZVEtL-1 se pridobljena pravica na pripadajočem zemljišču ne pridobiva na novo, ampak se z namenom ureditve nepremičninskih evidenc le ugotavlja za nazaj. Pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki je uveljavil načelo superficies solo cedit, je zemljišče, na katerem je bila zgrajena stavba in ji je funkcionalno pripadalo, delilo premoženjsko pravno usodo zgradbe. Če je bila zgradba zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, je imel lastnik pravico uporabe na tem zemljišču, če je bila zgrajena na tujem zemljišču, pa je graditelj postal lastnik zemljišča4. Z odločitvijo sodišča se torej le ugotavljajo v preteklosti že nastale pravne posledice, torej zunajknjižno pridobljena lastninska pravica lastnikov stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, na njenem pripadajočem zemljišču, in je očitek, da gre za razlastitev, neutemeljen.

10. Ker zatrjevani in po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1. 11. ZVEtL-1 posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem, nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ker za tak primer ne gre, pritožnica in predlagatelji krijejo vsak svoje pritožbene stroške.

1 Ker se vse parcele, na katere se nanaša odločitev, nahajajo v katastrski občini X, sodišče zaradi preglednosti v nadaljevanju katastrske občine ne bo več imenovalo. 2 Po določilu 216. člena ZNP-1 se postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. 3 Primerjaj sklep VSL II Cp 2452/2018. 4 Primerjaj sklep VS RS II Ips 63/2019.