Jedro

V skladu z 8. členom ZD oporočitelj z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Pod določenimi pogoji, če nujni dediči zahtevajo zmanjšanja oporočnih razpolaganj, je omejen le s tem, da z razpolaganjem ne oškoduje nujni del, ki pripada nujnim dedičem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razglasilo za oporočne dediče po zapustnici njeno hčerko N.G., njenega sina D.B.L. in njenega pravnuka S.D.; za nujna dediča pa njena vnuka A.D. in D.D., vsakega do 1/18-ine in skladno s tem I. dovolilo: 1. pri zapuščini ene polovice parcele št. 1001/1 in pri njeni eni polovici parc. št. 1001/2, ki sta obe pripisani k vl. št. 847 k.o. A. vknjižbo lastninske pravice za dediče z imeni: N.G. do 88.134/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 88.134/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnin; D.D. do 5.933/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 5.933/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnin; A.D. do 5.933/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 5.933/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnin; 2. pri parc. št. 1002/1, pripisani k vl. št. 392 k.o. A. vknjižbo lastninske pravice za dediče z imeni: N.G. do 44.067/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 44.067/200.000 celote zgoraj navedene nepremičnine; D.B.L. do 44.067/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 44.067/200.000 celote zgoraj navedene nepremičnine; D.D. do 5.933/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 5.933/200.000 celote zgoraj navedene nepremičnine; A.D. do 5.933/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 5.933/200.000 celote zgoraj navedene nepremičnine, 3. pri parc. št. 1000, pripisani k vl. št. 1402 k.o. A. vknjižba lastninske pravice za dedinjo z imenom: N.G., 4. pri parc. št. 1472, 1473/1, 1473/2 in 1473/3, pripisanih k vl. št. 391 k.o. A. vknjižbo lastninske pravice za dediče z imeni: N.G. do 29.378/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 29.378/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnin; D.B.L. do 29.378./100.000 zapustničinega deleža oziroma do 29.378/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnih; S.D. do 29.378/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 29.378/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnin; D.D. do 5.933/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 5.933/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnin; A.D. do 5.933/100.000 zapustničinega deleža oziroma do 5.933/200.000 celote zgoraj navedenih nepremičnin. Navedene vpise bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti. II. odredilo: 1. prenos lastninske pravice zapustničih 267 delnicah VHDR in 112 delnicah VIIN; 2. P.b. S., da izplača saldo na zapustničini hranilni knjižici; 3. Novi KBM d.d., da izplača saldo na zapustničinem računu v tolarjih in deviznem transakcijskem računu; 4. prenos lastninske pravice na zneskih 140.524 ITL, 117, 63 DEM in 214,90 ATS, dvignjenih z zapustničine devizne hranilne knjižice po njeni smrti; 5. N. LB d.d. Ljubljana, da izplača saldo na zapustničinem transakcijskem računu; 6. prenos lastninske pravice na zapustničinih slikah, navedenih v ugotovitvenem delu sklepa; 7. prenos lastninske pravice na zapustničini starinski skrinji, opisani v ugotovitvenem delu sklepa; 8. prenos lastninske pravice na znesku 40.000,00 SIT, ki predstavlja najemnino za travnik na parceli št. 1472 in 1473 k.o. A.; 9. ZPIZ-u Slovenije, da izplača zapustnici pripadajoči znesek iz naslova zapadle, a še ne izplačane pokojnine; 10. Slovenski odškodninski družbi, da izplača zapustnici pripadajočo odškodnino na podlagi odločbe o višini odškodnine z dne 02.02.2003 od zapustnice na dediče oz. dedičem z imeni: N.G. do 29.378/100.000, D.B.L. do 29.378/100.000, S.D. do 29.378/100.000, D.D. do 5.933/100.000, A.D. do 5.933/100.000. Po taksni tarifni številki 9 Zakona o sodnih taksah je odmerilo takso v znesku 285.000,00 SIT.

Zoper navedeni sklep o dedovanju se pritožuje dedič D.B.L.. Meni, da je potrebno dedni sklep popraviti. Navaja, da pritožba bazira na citatih iz teksta sklepa, za katere meni, da so potrebni korekcije; sporni citati so označeni na priloženem sklepu, in na podlagi izračuna dednih deležev na podlagi samega sklepa - ta izračun je priložen pritožbi. Prvi, za pritožnika, sporni citat je na 1. strani in glasi: "hčeri T. ni želela zapustiti ničesar, ker so jo študirali, pa je takoj odšla od njih in se na zapustnico ni več spomnila". Pritožnik navaja, da je res, da so sestro T. študirali, v glavnem oče s svojo plačo, vendar so ravno tako študirali tudi njega in N.. Kar se tiče odhoda pove, da je T. kar nekaj let bila zaposlena in je živela v L. in Š. in je šele po poroki odšla v Č.. Nihče od otrok ni bil nikoli zaposlen v A. in so tako vsi odšli proč in se sprašuje ali je res pomembna oddaljenost. Notorna laž je trditev, da se T. zapustnice ni več spomnila. Kako lahko kdo trdi, kaj se je nekdo spominjal? In koga? Njegova sestra T., ko je bila poročena, je še kako pogrešala domače in so bili njeni obiski redni, kolikor so sploh lahko bili. T. je imela zapustnico še kako rada. V dneh pred smrtjo zapustnice sta bila par dni skupaj v A. in T. je vsak dan hodila v goriško bolnišnico k materi, čeprav je bila mama že nekaj časa brez zavesti. Po mnenju pritožbe je drugi sporni citat na prvi strani: "... na hiši, kakršna je bila pred obnovo ...". Za pritožnika je sporno kaj izraža fraza "pred obnovo". Meni, da se lahko nanaša na začetek same adaptacije polovice gospodarskega hleva v sedanjo stanovanjsko hišo, kar se je dogajalo v začetku 60. let prejšnjega stoletja in pritožnik takrat še ni bil kot lastnik ničesar, ali pa se ta fraza nanaša na dokončanje te adaptacije, katero je zapustnica dokončala s svojim denarjem leta 1985 in je pritožnik takrat že bil polovični solastnik tako nedokončane hiše na podlagi dednega sklepa opr. št. D . Meni, da je potrebno natančno definirati frazo "pred obnovo" in to v popravljenem dednem sklepu tudi napisati. Za pritožnika je tretji sporni citat na prvi strani: "ker je N. svojo družino največ skrbela zanjo (za zapustnico) in vlagala svoje delo in denar v popravilo ...". Meni, da je ta citat "nakladanje" in bi bilo prav, da bi sestra N. napisala sodišču pravo resnico. Res je, da je sestra N. skrbela za svojo mater, ko ona ni mogla več skrbeti za sebe, vendar je bil ta čas omejen na zadnje mesece pred smrtjo. Končno, sestra N. živi in dela v L. in lahko si je predstavljati kolikšna je bila ta pomoč in kdaj. Sicer pa meni, da je hči bolj pripravna, da skrbi za svojo mater, kot sin. Tudi darila in zapuščina kažejo, kako draga je bila ta pomoč. Da ne govori o dostopu sestre do denarnih sredstev zapustnice preko pooblastil, kar sodišče, kljub njegovim nenehnim zahtevam, noče razčistiti. O sestrinem pooblastilu samo predvideva. Nima dokazov. To ne more biti podlaga za nikakršne beneficije pri delitvi zapuščine zapustnice. Končno, je tudi sam precej pregaral na kmetiji, da ne govori o T., in to takrat, ko je bila sestra N. še otrok za vrtec. Tretji za pritožnika moralno sporni citat na prvi strani je: "... ker je N. sama poskrbela za vložitev zahteve za denacionalizacijo in skrbela za potek postopka". Za pritožnika je sporna morala tega citata. Pritožnik ve in verjame, da sestra N. ni tako preračunljiv tip človeka in to je edino kar ga drži "nazaj". K. je danes vreden približno 9 milijonov SIT. Za takšno vrednost je potrebno storiti kaj več, kot vložiti zahtevo po denacionalizaciji in "skrbeti" za potek postopka. Meni, da je to zelo draga pomoč in da je kakšno stvar potrebno za svoje starše narediti tudi brezplačno. Četrti sporni citat za pritožnika na drugi strani je: "izrecno pa zapustnica želi , da sliko "S.", ki jo je zapustila mama, dobi vnukinja J.". Zanj je sporna trditev, da je sliko zapustnici zapustila njena mama. Slika bi lahko pripadala tudi bratu zapustnice in s tem njegovim otrokom oz. njegovemu sinu V.L., ki je velik ljubitelj V.P.. Za pritožnika je peti sporni citat na drugi strani: "...,je razvidno, da je vrednost ene polovice hiše na parceli št. 1001/1 in 1001/2 k.o. A. brez zapustničinih vlaganj 15.708.236,00 SIT". Meni, da je napak več, vse pa je razvidno iz cenitve teh parcel na sedmi strani. Do spornega zneska je prišel cenilec tako, da je od seštevka na citirani strani odbil vrednost vložka in dobljeno delil z dva (35.633.880 - 4.217.407) : 2 = 15.708.236 SIT. Sporna je številka 35.633.880 SIT. Razlog je parcela 1002/1, ki je sestavni del tega zneska pa ne bi smela biti, ker je ta parcela posebna nepremičninska postavka, razvidna iz pete strani dednega sklepa. Poleg tega je površina te parcele v izračunu na strani 7 cenitve napačna. Namesto 234 m2 bi morala biti 291 m2, kot to določa zemljiškoknjižni izpisek št. 237/98 z dne 26.1.1998 v prilogi. Ob upoštevanju navedenega bi bil pravi izračun vrednosti parcele št. 1002/1 1.998.864,00 SIT. Pravilen izračun spornega zneska iz dednega sklepa glede solastnine hiše pred dokončanjem pa bi znašal 14.904.420,00 SIT in ne 15.708.236,50 SIT, kot je v dednem sklepu. Za pritožnika je šesti sporni citat na drugi strani: "po navedbah dedičev je brez vrednosti". Gre za parcelo št. 1002/1 in se ne strinja, da je brez vrednosti. Vrednost te parcele v velikosti 291 m2 je po formuli izračunavanja v cenitvi za "hišo" 1.998.864,00 SIT. Za pritožnika je sedmi sporni citat na tretji strani: "nihče od dedičev ni izrazil pomislekov v zapustničino oporoko,...". V zvezi s tem citatom je sodišču poslal izjavo z datumom 19.4.2002, ki je v prilogi. Če ta izjavi potrjuje trditev iz citata, potem naj tako bo. Kot osmi sporni citat na tretji strani sklepa pritožnik navaja: "... ki so po oceni ta istega izvedenca M. brez vrednosti". Zanj je sporna pavšalna ocena "brez vrednosti". Med temi nič vrednimi slikami je npr. portret njegovega očeta, katera avtor je znani slikar A.S.. Pritožnik glede denarnih sredstev zapustnice sodišču očita, da ni storilo ničesar, da bi prišlo do transparentnosti dvigov denarja zapustnice na podlagi pooblastil. Sprašuje se, kdo je bil pooblaščenec in ali je pri tem dviganju prišlo do zlorab. Ponovno prosi, da sodišče zahteva od vseh bank, kjer je zapustnica imela prihranke, izjavo o morebitnih pooblaščencih dviganja njenega denarja. Če so pooblaščenci bili, naj bo popravljenemu dednemu sklepu priloženo ime in priimek pooblaščenca ter spisek vseh dvigov pooblaščencev od datuma pooblastila do današnjih dni in fotokopija samega pooblastila. Glede premičnin nima pripomb, predlaga le, da bodoči lastnik hiše izplača morebitne deleže ostalih dedičev v gotovini, da ne bo solastništva. Glede nepremičnin pa meni, da je bil kot dedič spregledan pri delitvi parcel št. 1001/1 in 1001/2. Če naj bi bil res deklariran polovični lastnik teh parcel v končni fazi potem mora od zapustnice podedovati polovico njenega vložka v dokončanju same hiše. To pa ni razvidno iz dednega sklepa na 4. in 5. strani. Meni, da je potrebno dedni sklep ustrezno popraviti zaradi neenakovredne razdelitve nepremičnin zapustnice. Iz njegovega izračuna je razvidno, da so nepremičnine vrednostno po dednem sklepu razdeljene med tri zapustničine otroke, in sicer: T. oz. njeni potomci dedujejo ali so obdarjeni z nepremičninami v vrednosti 77,57 milijonov SIT, M. deduje; ni obdarjen, nepremičnine v vrednosti 54,27 milijonov SIT in N. deduje, oziroma je obdarjena, z nepremičninami v vrednosti 78,49 milijonov SIT. Zahteva enakovrednejšo razdelitev nepremičnin vsem tremi zapustničinim otrokom oz. njihovim potomcem. Takšna delitev maminih nepremičnin mu je lahko samo vsiljena in se z njo ne bo nikoli strinjal, ker meni, da ni poštena. Predlaga tudi, da sodišče solastništvo nujnih deležev nadomesti s substitucijo oz. zamenjavo enake vrednosti na nepremičnini "njiva".

Pritožba ni utemeljena.

Ni podlage za popravek oziroma spremembo sklepa o dedovanju. Pritožnik D.B.L. je bil vsakokrat pravilno vabljen na zapuščinsko obravnavo. Obravnave se ni udeležil, sodišče pa je dne 19.6.2001 pisno obvestil (na list. št. 58 do 59 spisa), kasneje pa še večkrat, da se zapuščinske obravnave ne bo udeležil v nobenem primeru, da pa glede oporoke želi, da podpisani na oporoki izjavijo, da je vsebina oporoke želja njegove matere in da je bila ob podpisu oporoke opravilno sposobna, sicer pa, da se popolnoma in v celoti strinja z vsem, kar je želela njegova mati. Izrecno strinjanje z zapustničino oporoko izhaja iz pritožnikove izjave z dne 19.4.2002 (priloga A19).

Zakon o dedovanju (ZD) v 163.členu določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni s tem zakonom drugače določeno. Po določbi 165.členu ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno.

Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik kot sporne navaja posamezne citate iz izpodbijanega sklepa (1 do 4) se nanašajo na povzetek tožničine oporoke in pritožnik - polemizira s tem, kar je zapisano v zapustničini oporoki. Glede na to, da je pritožnik podal izjavo, da zapustničino oporoko priznava, ne gre za uveljavljanje pravice do dedovanja, ki jih pritožnik lahko uveljavlja vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, pač pa za navajanje dejstev, ki so v nasprotju z določbo 165. člena ZD, torej, v obravnavanem primeru nedovoljene. Ker pritožnik veljavnosti zapustničine oporoke ne izpodbija, so pravno nepomembne tudi njegove pritožbene navedbe o neenakovredni razdelitvi zapustničinega premoženja. V skladu z 8. členom ZD namreč oporočitelj z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Pod določenimi pogoji, če nujni dediči zahtevajo zmanjšanja oporočnih razpolaganj, je omejen le s tem, da z razpolaganjem ne oškoduje nujni del, ki pripada nujnim dedičem. V primeru pritožnika ne gre za takšno situacijo, saj je pritožnik oporočni dedič, vrednost podedovanega premoženja pa presega vrednost nujnega deleža. Pritožnik tudi ne more biti uspešen s pritožbenimi navedbami, glede razpolaganj zapustnice z denarnimi sredstvi pred njeno smrtjo, češ, da bi moralo sodišče od vseh bank, kjer je imela zapustnica prihranke, pridobiti izjavo o morebitnih pooblaščencih za dviganje njenega denarja ter spisek vseh dvigov pooblaščencev od datuma pooblastila do današnjih dni. Res je, da je pritožnik podobno navajal že tekom zapuščinskega postopka, npr. v pisanju, ki ga je prejelo sodišče prve stopnje 6.2.2001, ko je pod točko 2 zapisal naj "...naslov razčisti, kaj se je z maminimi denarnimi sredstvi dogajalo od 1.1.1997 pa do datuma te zapuščinske razprave.", k čemur je še dodal, da sam o tej stvari ne ve ničesar in da želi samo čiste račune. Podobno je navedel tudi v pisanju, ki ga je sodišče prejelo 19.6.2001, kjer je med drugim zapisal, da želi, da sodišče razčisti, kdo je dvigal in kam je šel denar, pri čemer naj bi sodišče presodilo, ali je bila poraba mamina ali je šlo za zlorabo zaupanja, ter da v primeru, da je šlo za slednje, zahteva, da se denar vrne v zapuščino. Kot pa je videti iz spisovnih podatkov, je sodišče med drugim pridobilo podatke o denarnih sredstvih na zapustničinih računih pri bankah, ugotavljalo je tudi promet na tolarski in devizni hranilni knjižici (zapisnik zapuščinske obravnave z dne 17.8.2001). Z rezultati poizvedb je sodišče pritožnika seznanilo, kar je razvidno iz pritožnikovega pisanja sodišču ( prejelo ga je 13.12.2001 ), v katerem meni, da je na sodišču, da stvar razčisti in krivca sankcionira, če je kaj narobe. Enako izhaja tudi iz pritožnikovih nadaljnjih pisanj. Vendar pa takšne dosedanje kot tudi pritožbene navedbe niso konkretizirane, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Sodišče namreč ne more po uradni dolžnosti raziskovati, kako je zapustnica v času svojega življenja razpolagala s svojimi denarnimi sredstvi, pritožnik pa konkretno ne zatrjuje, da bi kdo od zakonitih dedičev kaj od tega premoženja od zapustnice pridobil bodisi na neodplačen način (46. člen ZD), ali v nasprotju z njeno voljo razpolagal z zapustničinimi denarnimi sredstvi, v času, ko je bila še živa.

Glede pritožbene navedbe, da bi moralo biti iz sklepa o dedovanju razvidno, da je od zapustnice podedoval polovico njenega vložka v dokončanje hiše na naslovu P. (parc. št. 1001/1 in 1001/2, k.o. A.) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilen. Pritožnik je namreč bil pred uvedbo dedovanja po zapustnici v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine do ene polovice, v enakem deležu pa (glede na zapustničino voljo, izraženo v oporoki), kljub večji vrednosti deleža , ostaja lastnik tudi po izvedenem zapuščinskem postopku. Njegov predlog, da bodoči lastnik hiše P. izplača morebitne deleže ostalih dedičev v gotovini, da ne bo solastništva, je lahko predmet bodočega dogovora med dediči, prav tako predlog za drugačno delitev zapuščine, ki ga je pritožnik poslal sodišču kot dodatek k pritožbi 16.12.2005 (na list. št. 298 spisa). Prav tako na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati pritožnikovi pomisleki glede vrednosti slik, ki jo je podal izvedenec M., saj so navedbe pavšalne in jih ni mogoče preizkusiti. Zgolj navajanje, da je npr. portret njegovega očeta, naslikal poznan slikar A.S., namreč ne more izpodbiti ocene, ki jo je izvedenec podal. Glede na povedano je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo pravilno odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).