Jedro

Ugotovljene duševne motnje tožnika, kot izhajajo iz mnenja specialista psihiatrije, zaradi katerih tožnik (v relevantnem obdobju) ni bil sposoben izpolnjevati različnih socialnih obveznosti, utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim narokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 11. 2010 in sodbo na podlagi odpovedi opr. št. I P 230/2009 z dne 27. 10. 2009 Okrožnega sodišča v Kranju razveljavilo ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval v fazi poravnalnega in prvega naroka za glavno obravnavo.

2. Zoper sklep se pritožuje prvotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi v celoti ugodi ter izpodbijani sklep odpravi oziroma podrejeno razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da je sklep nepravilen, neutemeljen in nezakonit, saj je tožnik že sam povedal, da mu je datum glavne obravnave šel iz spomina, to pa ni opravičljiv razlog zmote oziroma izostanka z naroka. Če je bil tožnik res pod tako hudim psihičnim pritiskom, kot navaja, bi si moral datume svojih opravil zapisovati, zato zmota ni bila opravičljiva. Tožnik navaja, da je imel dalj časa trajajoče obdobje psihične težave, kar pomeni, da se je tega zavedal. Če je lahko obiskoval zdravnike ter sodeloval v drugih sodnih postopkih, ni imel takšnih težav, da bi ne zmogel pristopiti na narok v predmetni zadevi ali si zapomniti datum tega. Če se je tožnik zdravil zaradi psihičnih težav leto pred zamujenim narokom, to njegove odsotnosti ne opravičuje. S predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je zlorabil svoje procesne pravice. Lahko bi najel tudi odvetnika, zaprosil za brezplačno pravno pomoč in podobno, nedvomno bi lahko vsaj pristopil na prvi narok za glavno obravnavo. Tožnik si je svoje težave izmislil za potrebe tega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Razvezni postopek, v katerem je bila 27. 10. 2010 izdana sodba, zagotovo ne more biti razlog za zatrjevane psihične težave tožnika, saj je tožnik tožbo vložil že dne 10. 12. 2009, torej slabo leto pred tem. Dne 21. 4. 2010 je tožnik zadevi P 868/2009 vložil vlogo, prav tako dne 7. 10. 2010, vložil je tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je odločilo, da ima tožnik stike s svojima mladoletnima hčerkama, česar ne bi storilo, v kolikor bi imel tožnik takšne psihične težave. Tožnikov izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo zagotovo ni bil opravičen. Sodišče nima potrebnega znanja medicinske stroke, da bi lahko odločalo o tem, ali je bil tožnik v navedenem obdobju v takšnem psihofizičnem stanju, da je bil njegov izostanek opravičljiv.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 116. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pogoj za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje zamuda naroka oziroma roka za kakšno dejanje s strani stranke iz upravičenega vzroka. Pritožba obširno izpodbija, zakaj v konkretnem primeru opravičljivega (upravičenega) vzroka na strani tožeče stranke ni, vendar pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obširno pojasnilo in obrazložilo, zakaj je razlog za vrnitev v prejšnje stanje podan, iz obrazložitve izhaja, da je bil na strani tožnika podan upravičen vzrok za zamudo naroka. V izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje sklicuje na ugotovitve sodišča prve stopnje. Pri tem je neutemeljena pritožbena navedba, da naj tožnikove psihične težave ne bi obstajale, oziroma ne bi bile zadosti intenzivne, da bi predstavljale opravičljiv razlog za zmoto oziroma zamudo naroka in ne drži, da naj bi tožnik zlorabil svoje procesne pravice. Pritožba ima sicer prav, da sodišče nima potrebnega znanja medicinske stroke, takšnega znanja pa zase tudi ne zatrjuje prvotožena stranka, ki v pritožbi nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki pa temeljijo na zdravstvenem mnenju M. V. z dne 9. 11. 2010 (specialista psihiatrije). Ravno navedeno mnenje je ključno in sodišče prve stopnje mu je upravičeno sledilo, saj je bilo izdelano za obdobje, za katerega tožnik zatrjuje, da je imel psihične težave in v katerem je tožnik zamudil razpisan narok za obravnavo. Sodišče druge stopnje tudi v tem delu soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, pri čemer iz zdravniškega mnenja izhaja, da zaradi duševne motnje in njenih posledic, tožnik ni bil sposoben izpolnjevati različnih socialnih obveznosti, tako je na primer izostal s sodne obravnave, kar potrjuje psihične težave, ki so bile pri tožniku lahko vzrok zamude naroka. Sodišče prve stopnje je zato tožniku utemeljeno verjelo glede njegove nesposobnosti pomnenja datuma in kraja obravnav in glede njegovega psihičnega stanja, zaradi katerega je upravičeno zamudil narok. Glede na to, da je torej tožnik narok zamudil iz upravičenega vzroka, je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, potem ko je ugotovilo tudi obstoj drugih pogojev za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa pritožba tudi ne izpodbija.

5. Glede na navedeno in ker sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).