Jedro

Tožnik v odgovoru na pritožbo materialnopravno zmotno meni, da je delo na lestvi na višini 1,5 m nevarna dejavnost. Ni mogoče reči, da pri delu na lestvi na višini 1,5m, kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil, prihaja do nesreč in da je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na namen pravil varnega dela in dejstvo, da je delo organiziral njegov svak. V konkretnem primeru je bila nevarnost posledica izključno nepravilnega dela oškodovanca, ki pred pričetkom dela ni preveril stabilnosti lestve. Utemeljenost tožbenega zahtevka je zato treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni, - v I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 13.541,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2014 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh, pod izvršbo.

- v III. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 30,00 EUR, v 15-dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izreku roka za prostovoljno plačilo.

II. Pritožba tožeče stranke zoper II. točko izreka se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 533,00 EUR, v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 13.541,60 EUR z zakonskimi obrestmi od 29. 4. 2014 (I. točka izreka). V presežku, za znesek 4.638,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2014, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna plačati tožniku pravdne stroške v višini 2.836,85 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) se pritožuje zoper I. in III. točko izreka iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navaja, da je tožnikova poškodba izključna posledica njegove lastne nepazljivosti. Sklicuje se na izpovedbe tožnika, A. A. in B. B. Tožnik je izpovedal, da ni preverjal stabilnosti lestve. C. C. je izpovedal, da se je lestev migala. Tožnik je bil prisoten med nameščanjem lestve in bi moral preveriti njeno namestitev. Do škodnega dogodka je prišlo zaradi nezadostne pazljivosti tožnika pri nudenju pomoči svojemu svaku. Minimalna pazljivost bi preprečila nastanek škodnega dogodka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) se pritožuje zoper II. točko izreka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je upravičen do višje odškodnine. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Toženka na tožnikovo pritožbo ni odgovorila.

5. Tožnik je odgovoril na pritožbo toženke in predlagal njeno zavrnitev. Meni, da je v konkretnem primeru podana toženkina odgovornost na podlagi objektivne in krivdne odgovornosti. Delo na višini 1,5 m je nevarna dejavnost. Sklicuje se na namen pravil varnega dela in navaja, da je delo organiziral toženkin zavarovanec.

6. Pritožba toženke je utemeljena, pritožba tožnika ni utemeljena.

7. Tožnik je pomagal svaku prekrivati streho drvarnice. Tožbeni zahtevek je utemeljeval s trditvijo, da je padel z lestve, ker naj bi jo toženkin so-zavarovanec (v nadaljevanju svak) nepravilno namestil. 8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnikova pomoč svaku (jemanje kritine s travnate površine, prenos do drvarnice in podajanje kritine svaku s pomočjo lestve) ne predstavlja nevarne dejavnosti. Ugotovilo je, da je svak organiziral celoten proces dela, da je z obema krakoma prislonil A lestev na steber drvarnice in da je lestev migala. V času škodnega dogodka je bil svak na strehi in jo prekrival s salonitnimi ploščicami, ki mu jih je tožnik podajal s pomočjo lestve. Ko je tožnik s salonitno ploščo stopil na lestev in jo poskušal podati svaku, se je lestev spodmaknila v levo. Takrat je bil z nogama približno meter in pol visoko in si ni mogel pomagati z rokama, ker je v rokah držal kritino. Stališče izpodbijane sodbe je, da je na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ podan temelj toženkine odškodninske obveznosti, ker naj bi tožnikov svak postavil lestev malomarno in nestabilno. Vzrok za tožnikovo poškodbo naj bi predstavljala svakova opustitev ukrepov varnega dela. Ker je lestev stala na travnati površini in pri vrhu ni bila pritrjena na podporni steber, je tožnikov svak odgovoren za opustitev potrebne mere pazljivosti. Po stališču sodbe je ravnal malomarno, ker lestve ni niti učvrstil niti privezal. 9. Pritožbeno sodišče ne soglaša z zavzetim stališčem sodbe, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nedopustnega ravnanja tožnikovega svaka. Iz tožnikove izpovedbe namreč izhaja, da je svak lestev namestil na travnato površino in da stoji drvarnica v tem delu na brežini(1). Iz izpovedi tožnikovega svaka (priča I. R.) pa, da je lestev v obliki črke A in višine 1,8 m z obema krakoma prislonil na steber in da si je pri plezanju na streho pomagal z rokama, ker je lestev migala(2). Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja torej zaključek, da je tožnik opravljal delo na nestabilni lestvi, ki je stala na brežini travnate površine. V okoliščinah konkretnega primera je, v skladu s prvim odstavkom 131. člena OZ, utemeljenost tožbenega zahtevka odvisna od vprašanja, ali je do škodnega dogodka prišlo zaradi tožnikove nepazljivosti pri plezanju po lestvi.

10. Ugotovitev sodišča prve stopnja o obstoju temelja toženkine odškodninske obveznosti na podlagi pravil o krivdni odgovornosti je materialnopravno zmotna. V konkretnem primeru je bistveno, da je bil tožnik na lestvi s salonitno ploščo v rokah in da pred pričetkom dela ni preveril stabilnosti lestve(3). Dejstvo, da je lestev „migala“, po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja tako neobičajnih in nenavadnih razmer, da tožnik ne bi mogel že z običajno skrbnostjo preprečiti nastanka škodnega dogodka. V okoliščinah konkretnega primera, bi namreč povprečno skrben človek, moral preveriti stabilnost lestve pred pričetkom dela. Če bi tožnik to storil, do škodnega dogodka ne bi prišlo. Pritrditi je pritožbi toženke, da je do poškodbe tožnika prišlo izključno zaradi tožnikove nepazljivosti. Dejstvo, da je tožnik pomagal svaku, tožnika ne razbremenjuje odgovornosti za lastno neskrbno ravnanje.

11. Tožnik v odgovoru na pritožbo materialnopravno zmotno meni, da je delo na višini 1,5 m nevarna dejavnost. Ni mogoče reči, da pri delu na lestvi na višini 1,5m, kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil, prihaja do nesreč in da je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na namen pravil varnega dela in dejstvo, da je delo organiziral njegov svak. V konkretnem primeru je bila nevarnost posledica izključno nepravilnega dela oškodovanca, ki pred pričetkom dela ni preveril stabilnosti lestve. Utemeljenost tožbenega zahtevka je zato treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti(4).

12. Zaradi zmotne uporabe prvega odstavka 131. člena OZ je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ker temelj toženkine odškodninske obveznosti ni podan, je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper II. točko izreka in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka, 353. člen ZPP).

13. Sprememba izpodbijane sodbe narekuje spremembo stroškovne odločitve (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik, ki s tožbo ni uspel, je toženki dolžan povrniti njene pravdne stroške za postopek pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo materialne stroške v znesku 30,00 EUR, kot jih odmeri že izpodbijana sodba (pritožnika odmere ne izpodbijata). Posledično je pritožbeno sodišče temu ustrezno sodbo spremenilo v izpodbijani III. točki izreka in tožniku naložilo povrnitev toženkinih stroškov. Ker je toženka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 20,00 EUR materialnih stroškov za fotokopiranje in poštnino, 513,00 EUR za sodno takso za pritožbo, skupno 533,00 EUR, kar je naložilo v plačilo tožniku.

14. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. Op. št. (1): Prim. 8. točko izpodbijane sodbe.

Op. št. (2): Prim. 9. točko izpodbijane sodbe.

Op. št. (3): Sodba ne ugotavlja, da je tožnik preveril stabilnost lestve pred pričetkom dela. Toženkini pritožbeni trditvi, da je tožnik ob zaslišanju (narok 22.10.2015, l. št. 27), na njeno izrecno vprašanje, sam povedal, da stabilnosti lestve ni preverjal, tožnik v odgovoru na pritožbo ni nasprotoval. Op. št. (4): Prim. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 394/2011 z dne 3. 10. 2013, 8. točka obrazložitve