P-7/01

20. 6. 2002

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Domžalah, na seji dne 20. junija 2002

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 4018, 4019 in 4020, vse k.o. Ž., je pristojna Upravna enota Domžale.

Obrazložitev

A.

1.A. A. je vložila zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu. Upravna enota Domžale je s sklepom št. 32100-816/93-220527 z dne 1. 7. 1998 zadevo odstopila sodišču, ker je bila leta 1973 glede zemljišč parc. št. 4018, 4019 in 4020, vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 123 k.o. Ž., sklenjena pogodba, s katero je A. A. navedena zemljišča prodala Občini Domžale oziroma pooblaščeni organizaciji za pridobivanje zemljišč.

2.Okrajno sodišče v Domžalah v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da je iz potrdila o zemljiško-katastrskih podatkih razvidno, da so bile navedene parcele pred prenumeracijo in spremembo katastrske občine nepremičnine s parc. št. 362/1, 362/2, 362/6 in 368/1. Iz overjenih zemljiškoknjižnih izpiskov za vložno številko 42 k.o. Stare Domžale naj bi bilo razvidno, da so bila navedene nepremičnine podržavljene na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 - v nadaljevanju ZNNZGZ), ki je naveden v 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Predmet pravnega posla, s katerim je vlagateljica zahteve za denacionalizacijo leta 1973 razpolagala, naj bi bila le pravica uporabe na podržavljenih zemljiščih. Zato sodišče meni, da je v tem primeru za odločanje o denacionalizaciji pristojen upravni organ in ne sodišče.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.V 9. točki 3. člena ZDen določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Člen 38 ZNNZGZ je namreč določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Tudi kasnejši zakoni so bili lahko podlaga za odvzem stavbnih zemljišč, tj. za odvzem pravice uporabe na stavbnih zemljiščih.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve citirane odločbe). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa pride v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve).

6.Iz navedenega je razvidno, da je za odločanje o denacionalizaciji zemljišč, podržavljenih na podlagi ZNNZGZ, lahko pristojen le upravni organ. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Domžalah ugotovilo, da so bila v izreku navedena zemljišča podržavljena na podlagi ZNNZGZ kot zemljišča s parc. št. 362/1, 362/2, 362/6 in 368/1 k.o. Ž. Z. Zato je za odločanje o denacionalizaciji teh zemljišč pristojna Upravna enota Domžale.

7.Glede na to, da je vlagateljica zahteve za denacionalizacijo pravico uporabe prenesla s pravnim poslom, Ustavno sodišče pripominja, da določitev pristojnosti za odločanje o denacionalizaciji ne pomeni hkrati tudi odločitve o tem, ali v obravnavani zadevi vlagateljica zahteve denacionalizacijo lahko tudi uveljavi. Ustavno sodišče je namreč v citirani odločbi ugotovilo tudi, da je prenos pravice uporabe s pravnim poslom ali z dedovanjem pomenil, da je bila ta pravica že konzumirana (20. točka obrazložitve). Zakonodajalec pa je pravni položaj imetnikov pravice uporabe, tj. tudi tistih, ki ob nacionalizaciji niso bili lastniki zemljišč, uredil z Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZLNDL), saj so vsi imetniki pravice uporabe na zemljiščih postali lastniki teh zemljišč, če so to pravico imeli ob uveljavitvi tega zakona. Upravni organ bo torej moral v konkretnem denacionalizacijskem postopku ugotoviti, ali je vlagateljica zahteve za denacionalizacijo svojo pravico do podržavljenih zemljišč s sklenitvijo pravnega posla že konzumirala, ali pa je kljub sklenitvi pravnega posla dejansko šlo za odvzem zemljišč.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić