Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da zgolj zato, ker samo ni izdalo odredbe za zaseg predmeta, pač pa zgolj odredilo vrnitev predmeta – motornega kolesa obdolžencu, ni dolžno kriti nobenih stroškov v zvezi s hrambo le-teh. Glede na določbo 15. člena Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami se glede vnaprejšnjega plačila stroškov (torej do kdaj so le-ti breme ministrstva pristojnega za notranje zadeve oziroma od kdaj naprej sodišča) šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji. Smiselno to pomeni, da s trenutkom, ko prekrškovni organ vloži obdolžilni predlog na sodišče tudi obveznost glede plačila kasnejših stroškov hrambe preide na sodišče. Zato spadajo med stroške hrambe do katerih plačila je izvršitelj upravičen tudi stroški hrambe, ki so nastali do trenutka, ko mu je bila vročena odredba, da se obdolžencu motorno vozilo vrne.

Izrek

Pritožbi izvršitelja F.S. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo zahtevek izvršitelja F.S. za plačilo stroškov hrambe zaseženih predmetov po računu št. 1 z dne 22.10.2013 (obračun z dne 22.10.2013).

Zoper takšen sklep je izvršitelj vložil pritožbo, iz pritožbenih navedb pa je razumeti, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in izvršitelju prizna priglašene stroške po računu 1. Pritožba je utemeljena.

Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, spadajo med stroške postopka v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (ZP-1) tudi izdatki za zaseg in hrambo odvzetih predmetov. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da zgolj zato, ker samo ni izdalo odredbe za zaseg predmeta, pač pa zgolj odredilo vrnitev predmeta – motornega kolesa Piaggio obdolžencu, ni dolžno vnaprej kriti nobenih stroškov v zvezi s hrambo le-teh. Kot pravilno opozarja izvršitelj, se glede na določbo 15. člena Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti premoženjem in varščinami glede vnaprejšnjega plačila stroškov (torej do kdaj so le-ti breme ministrstva pristojnega za notranje zadeve oziroma od kdaj naprej sodišča) šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji. Smiselno to pomeni, da s trenutkom, ko prekrškovni organ vloži obdolžilni predlog na sodišče tudi obveznost glede plačila kasnejših stroškov hrambe preide na sodišče. Zato spadajo med stroške hrambe do katerih plačila je izvršitelj upravičen tudi stroški hrambe, ki so nastali do trenutka, ko mu je bila vročena odredba, da se obdolžencu motorno vozilo vrne, to pa je, kot je razvidno iz vročilnice spete k listovni številki 9 spisa, do 30.9.2013. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršiteljev zahtevek, ne da bi ga vsebinsko presojalo, je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev, v kateri bo moralo utemeljenost računa, ki ga je predložil izvršitelj F.S. vsebinsko presoditi in nato o zahtevku odločiti.