Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Letno poročilo za razliko od poročila o razmerjih odvisne družbe z obvladujočo družbo ne vsebuje dovolj preciznih podatkov o razmerjih odvisnosti. Opustitev sestave poročila o razmerjih z obvladujočo družbo predstavlja obstoj vzroka za domnevo, da je pri vodenju poslov v delniški družbi prišlo do hujše kršitve zakona (ZGD). Za imenovanje posebnega revizorja je treba dokazati obstoj vzroka za domnevo, da je pri postopanju prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta delniške družbe, ne pa resničnosti domneve oziroma domneve same. Višina predujma se ne določi po prostem preudarku, ampak se kot objektivni merili upoštevata predvideni stroški in nagrada posebnega revizorja.
1.Pritožba se delno zavrne ter se izpodbijani sklep v 1. in 3. točki izreka potrdi. 2.Pritožbi se v preostalem delu ugodi ter se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je na podlagi 67. (in 68.) člena Zakona o prevzemih (ZPre) in po pravilih nepravdnega postopka kot posebnega revizorja imenovalo revizorsko družbo D. d.o.o. (1. točka izreka), nasprotni udeleženki pa je naložilo založitev predujma v znesku 5.000.000,00 SIT (2. točka izreka). Istočasno je sklenilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (3. točka izreka). Nasprotna udeleženka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa s stroškovno zavrnitvijo neutemeljenega predloga oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo in odločanje. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki pa nanjo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena. Nasprotna udeleženka se je v pritožbi v celoti sklicevala na razloge, ki jih je navedla v svojih vlogah v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker torej nasprotna udeleženka v pritožbi ni navedla, katere od razlogov, ki jih je uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje, želi uveljavljati v postopku pred sodiščem druge stopnje, je pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe upoštevalo samo tiste razloge, ki jih je nasprotna udeleženka v pritožbi posebej navedla (prim. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 08.12.1999, opr. št. III Ips 128/98). Nasprotna udeleženka je prvostopenjskemu sodišču posebej očitala, da ni izvedlo predlaganih dokazov o tem, da je njena uprava dala sporno poročilo. Vendar pa je ta očitek neutemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v dokaznem postopku vpogledalo vse predložene listine, kot to izhaja iz sprejetega dokaznega sklepa (čeprav se sicer dokazi v nepravdnem postopku izvajajo neformalno, brez dokaznega sklepa), medtem ko mu preostalih dokazov (z zaslišanjem revizorjev in drugih prič ter strank) ni bilo treba izvesti, saj je na podlagi izvedenih listinskih dokazov pravilno ocenilo, da je zadeva zrela za odločbo, da so v zadostni meri razjasnjena vsa odločilna dejstva. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ocenilo, da "poročilo poslovodstva podjetja Papirnice Vevče d.d. za leto 1999", ki je bilo (kot 4. priloga) priloženo "revizijskemu poročilu o računovodskih izkazih za poslovno leto, ki se je končalo na dan 31.12.1999" (priloga B3), in "pojasnilo uprave družbe v zvezi z vprašanji delničarjev P. d.d. na seji skupščine dne 19.05.2000" (priloga B2) ne predstavljata poročila o razmerjih z obvladujočo družbo iz 3. odstavka 478. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Tega poročila namreč ni mogoče enačiti z letnim poročilom (iz 1. odstavka 56. člena ZGD) niti s poslovnim poročilom (iz 2. odstavka 52. člena ZGD), saj slednji ne vsebujeta dovolj preciznih podatkov o razmerjih odvisnosti. Tako ne vsebujeta podatkov o vseh pravnih poslih, ki jih je družba sklenila v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo ali na pobudo oz. v interesu teh družb, niti podatkov o vseh drugih dejanjih, ki jih je storila ali opustila na pobudo oz. v interesu teh družb v preteklem poslovnem letu. Pri pravnih poslih pa ne vsebujeta podatkov o plačilih in vračilih, pri dejanjih pa ne razlogov zanje in koristi ali prikrajšanja za družbo (z natančno navedbo, kako so nadomestila prikrajšanja med poslovnim letom dejansko potekala, ter z navedbo, ali je imela družba zagotovljeno pravico do ugodnosti in do katerih). Zato tudi ni utemeljen očitek nasprotne udeleženke, da ne obstaja vzrok za domnevo iz 2. odstavka 67. člena ZPre. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ocenilo, da že sama opustitev sestave poročila o razmerjih odvisne družbe z obvladujočo družbo (ne glede na ostale trditve) predstavlja vzrok za domnevo, da je pri vodenju poslov oz. pri vodstvenih ukrepih pri nasprotni udeleženki prišlo do hujših kršitev zakona (v konkretnem primeru ZGD). Za imenovanje posebnega revizorja namreč zadostuje dokaz o obstoju vzroka za domnevo, ni potreben dokaz o resničnosti domneve oz. domneve same. V zvezi z navedenim je neutemeljeno sklicevanje nasprotne udeleženke, da predlagatelj kljub napovedi na skupščini delniške družbe ni s tožbo izpodbijal sklepa o sprejemu letnega poročila, saj predlagatelj ni sodno uveljavljal pravice do imenovanja posebnega revizorja zaradi "nezadovoljstva" z letnim poročilom, ampak zaradi neizdelave poročila o razmerjih z obvladujočo družbo, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti, ali je organ vodenja dovolj skrbno in vestno varoval interese odvisne družbe (prim. 480. člen ZGD). Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo mora namreč vsebovati tudi pojasnilo, ali je družba v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo; ali s tem, ko je bilo storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana; ali je bilo prikrajšanje nadomeščeno (gl. 5. odstavek 478. člena ZGD). Res je, da so letne računovodske izkaze pri nasprotni udeleženki pregledali naročeni revizorji (prilogi B5 in B3). Vendar pa so ti pripravili le poročilo o računovodskih izkazih za posamezno poslovno leto. Res je, da bo Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij pri nasprotni udeleženki opravila revizijo za obdobje od 01.01.1993 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register (priloga B14). Vendar pa bo pregled pravnih poslov in drugih pravnih dejanj v poslovanju nasprotne udeleženke (v obdobju od leta 1993 do leta 1997) opravila v zvezi z družbenim kapitalom, torej v zvezi z lastninskim preoblikovanjem, ne pa v zvezi z razmerjem odvisnosti (v zvezi z razmerjem odvisne družbe z obvladujočo družbo). Glede na poprej navedeno, in glede na to, da ZPre (v 1. odstavku 67. člena) kogentno določa, da se vodenje posameznih poslov družbe preveri za obdobje zadnjih petih let, kakor tudi glede na to, da naj bi nasprotna udeleženka poročil o razmerjih z obvladujočo družbo ne izdelala v letih 1995 do 1999, je neutemeljen očitek nasprotne udeleženke prvostopenjskemu sodišču glede imenovanja posebnega revizorja "zaradi preveritve vodenja posameznih poslov in pravnih dejanj nasprotne udeleženke v letih 1995, 1996, 1997, 1998 in 1999". Prav tako pa je neutemeljen očitek nasprotne udeleženke, da naj bi bila naloga, ki jo je prvostopenjsko sodišče postavilo posebnemu revizorju, nejasna. Sodišče prve stopnje je namreč posebnega revizorja imenovalo zaradi preveritve vodenja poslov nasprotne udeleženke v razmerju z obvladujočo družbo oz. z njo povezanimi družbami in ne zaradi pregleda njenega celotnega poslovanja. V okviru omenjene preveritve pa lahko pooblaščeni revizor preveri vse pravne posle in vsa druga dejanja, saj bi se tudi nesestavljeno poročilo moralo nanašati na vse pravne posle, ki jih je družba sklenila v posameznem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo ali na pobudo oz. v interesu teh družb, in na vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo oz. v interesu teh družb v posameznem poslovnem letu. Drugostopenjsko sodišče tako ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče nalogo posebnega revizorja v skladu z zakonom pravilno omejilo in dovolj konkretiziralo. Glede na vse navedeno je drugostopenjsko sodišče pritožbo nasprotne udeleženke v tistem delu, ki se nanaša na imenovanje posebnega revizorja (in posledično na stroške postopka), kot neutemeljeno zavrnilo ter v tem delu potrdilo izpodbijani sklep (1. točka izreka). Sodišče prve stopnje je namreč v okviru zatrjevanih dejstev pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene od sicer uradoma upoštevnih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev. Tako tudi ne tiste, ki jo je nekonkretizirano uveljavljala nasprotna udeleženka, ki ni z navedbo posameznih listin in konkretnih razlogov pojasnila zatrjevanega neskladja med listinami v spisu in razlogi v izpodbijanem sklepu. Kot utemeljeni pa je drugostopenjsko sodišče ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke v tistem delu, ki se nanaša na odreditev višine predujma za stroške posebne revizije, zaradi česar je izpodbijani sklep razveljavilo v 2. točki izreka in zadevo v tem delu vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (2. točka izreka). Čeprav ZPre ne vsebuje posebnih določb o določitvi višine predujma, se namreč ni mogoče strinjati z odmero po prostem preudarku, z odmero, pri kateri je prvostopenjsko sodišče kot kriterij za določitev višine predujma upoštevalo dejstvo, da je nasprotna udeleženka "likvidno podjetje, ki naj bi obvladujoči družbi za provizije izplačalo cca. 1 milijardo tolarjev". Pravilno bi namreč moralo upoštevati kriterije Tarife za plačilo storitev revizorjev oz. (po analogiji) sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, predvsem predvidena opravila in stroške, ki bodo v zvezi z njimi nastali, ter zahtevnost naloge. Ker bo iz založenega predujma posebnemu revizorju treba povrniti stroške in izplačati nagrado, je zaradi objektivne določitve višine predujma najprimerneje upoštevati elemente ustrezne (oz. primerljive) tarife. Ker je drugostopenjsko sodišče delno razveljavilo izpodbijani sklep, je odločitev o pritožbenih stroških nasprotne udeleženke (po 35. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)) pridržalo za sklep, ki ga bo prvostopenjsko sodišče izdalo v ponovljenem postopku.