Jedro

Izredna denarna socialna pomoč se dodeli družini, ko se ta znajde v materialni stiski oziroma ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje, in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le teh pa ni mogla vplivati. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica obvezno zdravstveno in dopolnilno zdravstveno zavarovana, kar pomeni, da se iz navedenega zavarovanja krijejo stroški zdravil. Sredstva za živila in čistila pa so pokrita že iz redne denarne socialne pomoči. Toženka je tožnici za izredno denarno pomoč utemeljeno namenila 150,00 EUR za obutev, saj tožnica drugih izrednih stroškov ni izkazala. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženke ni utemeljen, saj za priznanje izredne denarne socialne pomoči v višjem znesku ni pravne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 9. 9. 2013 in št. ... z dne 19. 7. 2013 in priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči v znesku 400,00 EUR ter sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Sodišče je zaključilo, da je denarna socialna pomoč podana za kritje čistil, živil ter obutev ter tudi za plačilo elektrike. Glede zdravil ima tožnica zagotovljeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Tožnica, ki dobiva redno denarno socialno pomoč je v letu 2013 že dobila 600,00 EUR izredne denarne socialne pomoči za plačilo zapadlih računov. Za zapadle račune za elektriko tožnica izredne denarne socialne pomoči sploh ni zahtevala.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da je tožnica res prejemnica denarne pomoči v višini 503,86 EUR in otroškega dodatka v višini 97,73 EUR, vendar navedeni prejemki ne zadoščajo za pokritje minimalnih življenjskih stroškov tožnice, ki živi skupaj s partnerjem in sta oba brezposelna, brez kakršnihkoli drugih sredstev za preživljanje in skrbita za predšolskega otroka. Stroški bivanja, zlasti stroški električne energije, se v kurilni sezoni bistveno povečajo in denarna pomoč ter otroški dodatek ne zadoščajo. Trenutno materialno in finančno stanje tožnice je takšno, da je materialno ogrožena in ji odobrena izredna denarna socialna pomoč v višini 150,00 EUR ne zadošča, toženka bi ji morala dodeliti v polnem zaprošenem znesku 400,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 9. 9. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 19. 7. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da se družini prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 150,00 EUR za nakup obutve za družino.

6. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožnica živi v skupnem gospodinjstvu s partnerjem B.B. in otrokom C.C.. V vlogi z dne 17. 6. 2013 je zaprosila za izredno denarno socialno pomoč za živila, čistila, zdravila in obutev za njihovo družino, predvidoma v znesku 400,00 EUR. Družina prejema denarno socialno pomoč in otroški dodatek. V letu 2013 je že prejela 600,00 EUR izredne denarne socialne pomoči za pokritje zapadlih računov.

7. Pravna podlaga za rešitev predmetne zadeve je podana v določilu 33. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 in naslednji, v nadaljevanju: ZSVarPre) kjer je določeno, da se ne glede na določbe tega poglavja lahko samski osebi oziroma družina kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne morejo pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se glede na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega in tretjega odstavka 36. člena ZSVarPre. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko izredna denarna socialna pomoč glede na potrebe samske osebe, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družine, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka višina izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu za družino, v kateri je le en družinski član upravičen do varstvenega dodatka, ne sme presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov.

8. Pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče, da družina prejema denarno socialno pomoč in ima za to osnovna sredstva za preživetje zagotovljena. Z minimalnih dohodkom se namreč zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerim razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka določenega s tem zakonom. V višino le tega pa so vključeni tekoči stroški osnovne prehrane, ogrevanja, osnovne obutve in obleke, elektrike in stroški osnovne higiene, kar pomeni, da je denarna socialna pomoč namenjena osnovnemu preživetju.

9. Izredna denarna socialna pomoč se dodeli družini, ko se ta znajde v materialni stiski oziroma ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje, in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le teh pa ni mogla vplivati.

10. Prvostopenjsko sodišče je, glede na vlogo tožnice v kateri je ta zaprosila za izredno denarno socialno pomoč za nakup potrebnih živil, čistil, zdravil in obutve za družino predvidoma v znesku 400,00 EUR, pravilno razlagovalo, da je tožnica obvezno zdravstveno in dopolnilno zdravstveno zavarovana, kar pomeni, da se iz navedenega zavarovanja krijejo stroški zdravil, nadalje, da so sredstva za živila in čistila pokrita že iz redne denarne socialne pomoči. Za izredno denarno socialno pomoč je tako toženka tožnici namenila 150,00 EUR za obutev, saj tožnica drugih izrednih stroškov ni izkazala in plačila zapadlih računov za elektriko niti ni zahtevala.

11. Tako se izkaže, da so pritožbene navedbe v smeri, da so stroški bivanja, zlasti stroški električne energije, ki se v kurilni sezoni bistveno povečajo, neutemeljene in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker tožnica za pokritje takšnih stroškov niti ni zaprosila in drugič, ker se ostale, v vlogi navedene zadeve pokrivajo iz denarne socialne pomoči, ki je namenjena osnovnemu preživetju. V danem primeru je tožena stranka po prostem preudarku pravilno presodila, da je družina upravičena do izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 150,00 EUR za nakup obutve za družino.

12. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.