Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začasni zastopnik ima pravico do povračila potrebnih stroškov ne glede na to, ali stranka, ki jo je začasno zastopal, v pravdi ali s pravnim sredstvom uspe ali ne.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki spremeni tako, da se znesek stroškov, priznanih začasnemu zastopniku toženke, zviša za 170,69 EUR (na 401,14 EUR).
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom začasnemu zastopniku tožene stranke priznalo stroške v skupni višini 230,45 EUR, kar so le stroški postopka pred sodiščem prve stopnje, ne pa tudi pritožbeni stroški, češ da je o njih že višje sodišče odločilo ob pritožbi, da jih nosi neuspešna pritožnica sama. Odločilo je še, da se priznani stroški plačajo iz predujma, ki ga založi tožnik.
2. Proti odločitvi se je pritožil začasni zastopnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni v smeri ugoditve njegovemu celotnemu predlogu za povračilo 560,30 EUR plus DDV, kar zajema tudi pritožbene stroške. Meni, da je upravičen do povračila stroškov začasnega zastopanja ne glede na to, da stranka, ki jo je zastopal, v sporu ni uspela. Poleg tega meni, da bi bilo vrednost spornega predmeta treba oceniti višje, in sicer na 3000 EUR, saj se je zamudil tudi z iskanjem stranke.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Ne drži, da bi bilo o stroških začasnega zastopnika, nastalih v pritožbenem postopku, že pravnomočno odločeno. Odločeno je bilo o pritožbenih stroških tožene stranke, kar pa ni isto kot so stroški za delo začasnega zastopnika. Te (vedno) založi tožeča stranka, in sicer celo pod pretnjo zavrženja tožbe (5. odst. 82. čl. ZPP). Njihov potrebni obseg se izračuna glede na opravljena dejanja, kar mora dobiti začasni zastopnik povrnjeno ne glede na to, ali stranka, ki jo začasno zastopa, v pravdi ali s pravnim sredstvom uspe ali ne. Po logiki sodišče prve stopnje tudi stroški, ki jih je sámo priznalo začasnemu zastopniku, temu ne bi smeli pripadati, saj je ob razvezi zakonske zveze odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške. Na dlani je, da je takšno sklepanje paradoksalno in ga je treba zavrniti. Začasni zastopnik toženke se je imel pravico zoper sodbo, s katero je bilo tožbenemu zahtevku zoper toženko ugodeno, pritožiti; ni mogoče reči, da bi to pravico zlorabil. Zato je upravičen tudi do plačila s tem nastalih stroškov.
5. Po navedenem je bilo treba izpodbijani sklep ustrezno spremeniti (3. tč. 365. čl. ZPP) in začasnemu zastopniku priznati vse potrebne stroške, torej poleg priznanih za postopek in za narok še za pritožbeni postopek 110,40 EUR, povečano za 22% DDV in 36 EUR sodne takse. Skupno torej znesek stroškov začasnega zastopanja znaša 401,14 EUR. Glede ocene vrednosti spornega predmeta sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima pomislekov, saj zadeva ne bi mogla biti krajša in enostavnejša.