Jedro

Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev (več kot dvajsetletna uporaba, posest in gospodarsko izkoriščanje sporne nepremičnine s strani tožnikov v prepričanju, da je nepremičnina njihova last, ob ugotovljeni vednosti in nenasprotovanju tožene stranke za tako ravnanje tožnikov), pa tudi glede pravilnosti uporabe materialnega prava (4. odstavka 28. člena ZTLR) ne more biti prav nobenih utemeljenih pomislekov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega odgovora se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika solastnika nepremičnine parc. št. 2021, ki je vpisana pri vl. št... k.o..., toženi stranki pa naložilo, da jima mora izstaviti listino, na podlagi katere bo mogoč vpis njune solastninske pravice v zemljiško knjigo. Tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, naj se ugotovi, da sta tudi solastnika nepremičnine parc. št. 1907/3, ki je vpisana pri isti vl. št. k.o..., pa je kot neutemeljen zavrnilo.

Glede stroškov postopka je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank kot neutemeljeni zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Proti tistemu delu pravnomočne drugostopne sodbe, ki se nanaša na ugotovitev solastninske pravice tožnikov na nepremičnini parc. št. 2021, vl. št.., k.o..., je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje ni ravnalo v skladu z določbo prvega odstavka 375. člena ZPP in ni preizkusilo vseh pritožbenih navedb tožene stranke, ki so odločilnega pomena. Zlasti to velja za pritožbeno trditev, da izpovedbe zaslišanih prič, ki so v sorodstvenem razmerju s tožečo stranko, o tem, da je tožeča stranka sekala v gozdu, niso bile potrjene z ugotovitvami sodišča ob ogledu na kraju samem. Ob ogledu na kraju samem namreč ni bilo videti prav nobenega štora. Tudi izjave geometra P. drugostopno sodišče ni presodilo, čeprav je tožena stranka to s pritožbo zahtevala. Geometrova izjava pa vendarle dokazuje, da je bila meja med nepremičninama parc. št. 2055 in 2021 sporna. Tudi na pritožbene trditve, da je v prodajni pogodbi navedena le nepremičnina parc. št. 2055 in da sta imela tožnika pravo predstavo o tem, kaj sta s prodajno pogodbo pridobila, drugostopno sodišče ni zadovoljivo odgovorilo. Netočna je tudi ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni zaznamovala stroškov pritožbenega postopka. Vse navedene kršitve so imele za posledico tudi zmotno uporabo materialnega prava. Zato naj se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

V revizijskem odgovoru je tožeča stranka le navedla, da skuša tožena stranka s trditvami, da so bila kršena pravila pravdnega postopka, izpodbiti dejansko stanje. Zato naj se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Tekom postopka sta obe pravdni stranki zatrjevali, da sta sekali na sporni nepremičnini, sodišče pa je po oceni izvedenih dokazov ugotovilo, da so sekali tožniki. Do te ugotovitve pa sodišče ni prišlo le na podlagi ocene izpovedb prič, ki so v sorodstvenem razmerju s tožečo stranko, ampak tudi na podlagi dokazne ocene izpovedbe tožene stranke same, ki je tekom postopka navedla, zaslišana kot stranka pa tudi izpovedala, da je za te poseke vedela, vendar, kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, na te poseke ni reagirala ( "Celo toženec je zaslišan kot stranka potrdil, da je videl v gozdu, kako je tožeča stranka sekala bukev - razprava 9.3.1993 - videl je sledi traktorja - razprava 26.9.1995 - sosedje in žena pa so mu povedali, da sta bila v gozdu tožnika, vendar pa kljub temu ni ukrepal in tožeče stranke ni opomnil, da je svet njegov...." - ugotovitve sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku na 2. strani sodbe in v prvem in drugem odstavku na 3. strani sodbe). Sodišče prve stopnje je opravilo tudi obravnavo na kraju samem, vendar pa iz zapisnika o ogledu sporne nepremičnine ne izhaja niti ugotovitev, da štori na sporni nepremičnini so, niti da jih ni. Netočna je zato revizijska trditev, da je ugotovitev nižjih sodišč, da so bili poseki izvršeni, v nasprotju z ugotovitvami sodišča, ki so navedene v zapisniku o glavni obravnavi, ki je bila dne 26.9.1995 opravljena na kraju samem (l. št. 34 do 36 pravdnega spisa). Bistvena kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP zato ni podana.

Netočni sta tudi revizijski trditvi, da drugostopno sodišče ni v celoti obravnavalo pritožbenih trditev in da ni odgovorilo na vse trditve, ki so za materialnopravno presojo odločilnega pomena. Tako kot že prej sodišče prve stopnje (2. odstavek na 3. strani sodbe), je tudi pritožbeno sodišče korektno in v skladu pismeno izjavo geometra pritrdilo sodišču prve stopnje (in s tem odgovorilo na drugačne pritožbene trditve), da tožena stranka ni uspela dokazati, da se je med sporno nepremičnino in nepremičnino parc. št. 2055 urejala meja, zavzelo pa je tudi stališče do trditev pritožbe, da že sama velikost sporne nepremičnine izključuje dobrovernost tožeče stranke (oboje v petem odstavku na 3. strani razlogov drugostopne sodbe). V reviziji zatrjevanih kršitev pravdnega postopka zato sodišče ni zagrešilo. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti pa je revizijsko sodišče ugotovilo, da nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP nista zagrešili.

Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev (več kot dvajsetletna uporaba, posest in gospodarsko izkoriščanje sporne nepremičnine s strani tožnikov v prepričanju, da je nepremičnina njihova last, ob ugotovljeni vednosti in nenasprotovanju tožene stranke za tako ravnanje tožnikov), pa tudi glede pravilnosti uporabe materialnega prava (4. odstavka 28. člena ZTLR) ne more biti prav nobenih utemeljenih pomislekov.

Revizijska trditev, da je drugostopno sodišče zmotno ugotovilo, da tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni zaznamovala, je točna, vendar pa ta zmotna drugostopna ugotovitev na vsebinsko odločitev v tem sporu ni vplivala. Zaradi zavrnitve pravnega sredstva namreč tožena stranka do povrnitve sicer priglašenih stroškov pritožbenega postopka ne bi bila upravičena (154. člen ZPP).

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154., 155. in 166. člena ZPP. Tožena stranka, ki z izrednim pravnim sredstvom ni uspela, mora stroške revizijskega postopka trpeti sama (154. člen ZPP). Enako pa velja tudi za tožečo stranko, ki je na revizijo odgovorila, saj njen revizijski odgovor ni v ničemer pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča. Stroškov revizijskega odgovora zato ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so bili za pravdo potrebni (155. člen ZPP).