Jedro

Pritožbenemu sodišču se je vzbudil dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje oz. je takšno potrdilo avstrijskega organa lahko razlog za domnevo, da so bile kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah (tretji odstavek 20. člena Okvirnega sklepa sveta 2005/214/PNZ). Tako je zaključek sodišča prve stopnje, da razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve niso podani, preuranjen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Bezirkshauptmannschaft Wien, št. VstV/924301297049/2024 z dne 9.9.2024, ki je postala pravnomočna 07.10.2024, zoper v uvodu navedenega storilca prizna in izvrši. Storilec je bil namreč z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega, ker je storil prekršek po drugem odstavku 20. člena Zakona o cestnem prometu (StVO), zato je na podlagi 3.a odstavka 99. člena Zakona o cestnem prometu (StVO) dolžan poravnati globo v znesku 80,00 EUR skladno s priloženim pozivom za plačilo v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa na račun Okrajnega sodišča v Celju, sicer se bo izterjala prisilno, pri tem pa lahko storilec po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo.

2.Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Navaja, da prekrška ni storil on in predlaga ugoditev pritožbi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5.V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije v zvezi s storitvijo prometnega prekrška.

6.Storilec v pritožbi navaja, da je prekrška ni storil in da gre za velik nesporazum. Obvestilo o prekršku oz. poziv k plačilu mu je bil poslan iz pošte iz države Malta, je brez podpisov in žigov in se zato ni odzval, saj je mislil, da je šlo za prevaro. S prejeto dokumentacijo je namreč odšel tudi na policijo, kjer so mu povedali, da gre verjetno za prevaro. Prav tako je odšel na Mrežo SOLVIT, kjer so mu pojasnili, da ima lahko v Sloveniji isto registrsko številko več vrst vozil.

7.Glede teh navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vročilnice, ki jo je priložil avstrijski organ (l. št. 10 v spisu) sicer izhaja, da je prejemnik, torej storilec, pošto prejel 20.9.2024, na vročilnici pa se nahaja tudi podpis. Vendar pa hkrati izhaja, da je bilo to pisanje poslano s češko pošto

(225 37 Praha 025, Czech Republic).

Glede na to, da naj bi bil prekršek storjen na Dunaju v Avstriji, tako ni jasno, zakaj je bilo pisanje poslano s češko pošto. Pri tem velja izpostaviti, da sam storilec celo navaja, da mu pisanje sploh ni bilo vročeno priporočeno oz. da je bilo vročeno preko pošte iz Malte - k pritožbi tudi priloži kuverto z žigom iz Malte.

8.Glede na vse navedeno se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje oz. je takšno potrdilo avstrijskega organa lahko razlog za domnevo, da so bile kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah (tretji odstavek 20. člena Okvirnega sklepa sveta 2005/214/PNZ). Tako je zaključek sodišča prve stopnje, da razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve niso podani, preuranjen. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

9.Sodišče prve stopnje bo moralo pred sprejemom ponovne odločitve z ustreznimi poizvedbami pri prekrškovnem organu v Avstriji ugotoviti, ali je bila odločba, ki je predložena v priznanje in izvršitev, storilcu vročena

Če pa pristojni organ države članice izvršiteljice glede na razpoložljive podatke ugotovi, da je na podlagi potrdila iz člena 4 Okvirnega sklepa mogoče sklepati, da so bile kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela, lahko nasprotuje priznanju in izvršitvi prenesene odločbe. Pred tem mora organ države članice izdajateljice zaprositi za vse potrebne informacije v skladu s členom 7(3) Okvirnega sklepa. Da se zagotovi polni učinek Okvirnega sklepa in zlasti spoštovanje temeljnih pravic, mora organ države članice izdajateljice navedene informacije predložiti (glej po analogiji sodbo z dne 25. julija 2018, Generalstaatsanwaltschaft (Pogoji za pridržanje na Madžarskem), C-220/18 PPU, EU:C:2018:589, točka 64) (44. in 45. točka obrazložitve sodbe Sodišča z dne 5. 12. 2019 zadeva C-671/18).

Zveza:

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 186

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.