Up-357/97

18.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe KPS, ki jo zastopa A. Ž., odvetnik v L. na seji dne 18. decembra 1997 s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv 40/97-4 z dne 10.12.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica je dne 12.12.1997 vložila ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Mestne volilne komisije Ljubljana. Ta je zavrnila pritožničino kandidaturo za ljubljanskega župana, ker naj ne bi bila določena v skladu s 16. členom Statuta pritožnice. Pritožnica zatrjuje kršitev varstva volilne pravice in kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave. Katerega kandidata bo stranka določila za volitve, naj bi bila povsem samostojna pravica stranke. Meni, da ni mogoče zanemariti tega, da zapisnikar stranke ni pravnik in da je pritožnica v tem primeru ravnala v skladu s svojim Statutom. Meni tudi, da gre za tako majhno pomanjkljivost, da bi jo bilo mogoče s ponovnim glasovanjem samega izvršilnega odbora sanirati. Pritožnica predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se dopusti kandidatura kandidata pritožnice na naknadnih volitvah za župana Mesta Ljubljana.

2.Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi potrdilo kot pravilno ugotovitev Mestne volilne komisije, da pritožnica kandidature ni določila v skladu z določbama 15. in 16. člena svojega Statuta.

3.Iz predloženega zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določal kandidaturo, naj ne bi bilo razvidno, ali so in kako so glasovali člani izvršilnega odbora. To pa naj bi bila tudi po mnenju Vrhovnega sodišča takšna pomanjkljivost, ki je po izteku zakonitega roka za predložitev kandidature ni mogoče odpraviti v smislu drugega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 - v nadaljevanju: ZVDZ) v zvezi z drugim odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 - v nadaljevanju: ZLV). Vrhovno sodišče je v obrazložitvi navedlo tudi to, da na odločitev o pritožničini pritožbi ne more vplivati pritožničina navedba, da je izvršilni odbor pritožnice 28.11.1997 ponovno glasoval o kandidaturi dne 28.11.1997, ker je bilo to glasovanje opravljeno že po izteku roka (26.11.1997 ob 19. uri) za vložitev kandidatur.

Senat Ustavnega sodišča je vpogledal volilni spis Mestne volilne komisije Ljubljana št. MVK-66/97.

B.

4.Iz ustavne pritožbe ni razvidno, kaj naj bi predstavljala zatrjevana kršitev varstva volilne pravice po 97. členu ZLV.

Kolikor gre za napačno uporabo zakona, te kršitve Ustavno sodišče ne more presojati v okviru ustavne pritožbe, če takšna kršitev istočasno ne predstavlja tudi kršitve ustavne pravice.

Kolikor morebiti ta pritožnikova navedba predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, je treba ugotoviti, da je pritožnica ne utemeljuje, Ustavno sodišče pa glede na podatke v volilnem spisu in obrazložitev izpodbijane odločitve samo tudi ni našlo razlogov, ki bi govorili o obstoju te kršitve.

5.Poleg navedenega pritožnica zatrjuje kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave. V tem primeru bi šlo lahko za kršitev pasivne volilne pravice iz določbe drugega odstavka 43. člena Ustave. Glede te kršitve pa pritožničine navedbe niso utemeljene. Tudi če zanemarimo to, da je pritožnica del listin, ki so sestavni del kandidature, vložila dne 27.11.1997, ko je že iztekel rok za vložitev kandidatur, je treba pritrditi Vrhovnemu sodišču, da pritožnica kandidature za župana ni določila v skladu z določbo 51. člena ZLV. Po tej določbi določi politična stranka kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili, pri čemer morajo biti kandidati določeni s tajnim glasovanjem.

Statut pritožnice določa v četrti alinei 12. člena med nalogami Zbora članstva stranke, ki je po določbi prvega odstavka 9. člena Statuta najvišji organ stranke, tudi predlaganje kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti.

6.Poleg tega ima to pristojnost po deveti alinei 15. člena Statuta še Izvršilni odbor stranke in po določbah 17. člena Statuta še občinski odbor stranke. Po določbi drugega odstavka 17. člena Statuta določa kandidate za organe lokalnih skupnosti pristojni občinski odbor, če tega odbora ni, pa kandidaturo v občinah določa Izvršilni odbor stranke, ki mora biti sestavljen vsaj iz enega člana, ki ima volilno pravico v občini, kjer se kandidatura določa, sicer se v času določitev kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti kooptira dodatnega člana iz občine, kjer se kandidatura določa. Pritožnica zatrjuje, da je bil kandidat določen tako, kot to določa Statut, in ustavni pritožbi prilaga potrdilo, da so štirje od članov stranke, ki so bili prisotni pri določanju kandidature, člani Izvršilnega odbora. Izvršilni odbor pa po določbah 16. člena Statuta šteje 5 članov, kvorum za odločanje je določen na štiri člane, veljavno pa sprejema ta organ odločitve z glasovi treh članov. Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki ga je pritožnica (delno) predložila dne 26.11.1997, delno pa naslednji dan, ko je že iztekel rok za predložitev kandidature (druga stran zapisnika, dodatek k zapisniku), je razvidno, da je za kandidata, ki naj bi bil kandidat pritožnice, glasovalo 11 (po podatkih na obrazcu oziroma 12 po podatkih na dopolnitvi zapisnika) članov stranke, ter da je bil organ, ki je določil kandidate, sklepčen po 16. členu Statuta. Vendar pa iz volilnega spisa ni mogoče ugotoviti, kateri od navedenih članov stranke naj bi bili hkrati tudi člani Izvršilnega odbora. Pritožnica tega do roka, ki je bil določen za predložitev kandidature, ni izkazala. Volilna komisija tako sploh ni mogla ugotoviti, ali je bil kandidat določen v skladu z določbami Statuta. Pritrditi je treba Vrhovnemu sodišču, da to ni formalna pomanjkljivost, ki bi se jo dalo v skladu z določbo drugega odstavka 56. člena ZVDZ v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZLV odpraviti z dodatnim rokom za odpravo formalnih pomanjkljivosti. Takšna pomanjkljivost pri izvrševanju volilnih opravil, ki jo je mogoče sanirati le tako, da se organ stranke sestane in ponovno odloča o kandidaturi že po preteku roka, ki je določen za njeno vložitev, ne more biti, kakor neutemeljeno meni pritožnica, formalna pomanjkljivost kandidature. Poleg tega Ustavno sodišče pripominja, da se glede na rezultate glasovanja, ki jih je pritožnica tako in tako predložila šele dan po izteku roka za predložitev kandidature, zastavlja tudi vprašanje, ali je pritožnica za določitev kandidatov sploh izvedla tajno glasovanje oziroma, če ga je, po kakšnem sistemu. Pritožnica nima v statutu opredeljenega sistema odločanja pri volitvah svojih organov in prav tako ne pri določanju kandidatov za državne in lokalne volitve, iz rezultatov glasovanja pa je razvidno, da so bili v tem primeru trije predlogi za kandidata. Če je o njih glasovalo 11 članov (oziroma glede na dodatek k zapisniku celo to ni jasno) in je vsak od njih imel le en glas, ni mogoče, da so bili ti glasovi porazdeljeni tako, da je prvi kandidat dobil 11, drugi 7 in tretji 6 glasov za, poleg tega pa drugi kandidat še 4 glasove proti in tretji kandidat 5 glasov proti. Če pa je bilo glasovanje izvedeno po kakšnem drugačnem sistemu (na primer, da ima posameznik lahko več glasov), pa bi moral biti takšen sistem opredeljen v pravilih stranke, da bi volilna komisija lahko preverjala zakonitost določitve kandidature.

7.Glede na navedeno je Mestna volilna komisija ravnala prav, ko je kandidaturo zavrnila, ne da bi določila poseben rok, prav tako pa je ravnalo prav tudi Vrhovno sodišče, ki je ob preizkusu zakonitosti njenega ravnanja potrdilo njeno odločitev. Zato Vrhovnemu sodišču ni mogoče očitati, da je pri odločanju o pritožničini pritožbi kršilo njeno pasivno volilno pravico.

8.Prav tako pa ni mogoče na podlagi tega, kar uveljavlja pritožnica šele v ustavni pritožbi, ko s potrdilom izkazuje, da so določeni člani stranke tudi člani Izvršilnega odbora, ugotoviti, da so pristojni organi kršili pritožničine pravice.

Pritožnica bi morala do izteka roka za vložitev kandidature predložiti vse podatke, ki so potrebni za presojo njene zakonitosti. Volilna pravica je posebna pravica, ki jo je po naravi stvari mogoče uresničevati samo v posebej določenem postopku - v volilnem postopku. Ta pa se po svoji naravi odvija v praviloma kratkih rokih. Zato se pritožnica ne more sklicevati na to, da bi morala volilna komisija zahtevati od pritožnice dodatno pojasnilo, kako je bilo z določitvijo kandidata.

9.Vlagatelj kandidature mora sam izkazati, da je izpolnil vse zakonsko določene pogoje, volilna komisija je pristojna le v primeru, če ugotovi formalne pomanjkljivosti, zahtevati njihovo odpravo, sicer pa mora, če ugotovi, da zakonski pogoji niso izpolnjeni, kandidaturo zavrniti.

Ker zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno niso podane, ni bilo razlogov za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek