Jedro

Vrednost spora (plačilo odškodnine v višini obračunanih zamudnih obresti in povrnitev stroškov predsodnega postopka) je bila ves čas postopka že od vložitve tožbe določena po višini. Vrednost predmeta se zato določi po višini dajatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se stroškovni sklep v IV. točki izreka sodbe spremeni tako, da se znesek „243,96 EUR“ zniža na znesek „38,94 EUR“.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave tožbenemu zahtevku delno ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 17. 6. 2011 v točki II. izreka in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki plačati 183,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2011 dalje, do plačila. S sodbo pa je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek v delu, v katerem zahteva, da se odločba tožene stranke št. ... z dne 17. 6. 2011 odpravi v točki III. in IV. izreka. Obenem je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 243,96 EUR v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku 8 dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

Zoper IV. točko sodbe glede stroškov postopka je toženec vložil pritožbo, zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se po 1. odstavku 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08, v nadaljevanju ZOdvT) v socialnih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali drugega pravnega sredstva, v katerem se začne postopek, če ZOdvT ne določa drugače. Če vrednost predmeta ni mogoče določiti po citiranem 1. odstavku, znaša njegova vrednost po 2. odstavku 25. člena ZOdvT 3.500,00 EUR. Če pa se zahtevek stranke nanaša na ocenjeno denarno dajatev, se na podlagi 3. odstavka 25. člena Zakona vrednost predmeta določi po višini dajatve. Vrednost predmeta socialnega spora je bila ves čas postopka, že od vložitve tožbe določena po višini. Torej bi moralo sodišče, ko je odmerjalo višino stroškov, ki jih je priznalo tožeči stranki, odločiti na podlagi 3. odstavka 25. člena ZOdvT in tožeči stranki od priglašenih stroškov 243,96 EUR priznati največ 124,44 EUR.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede stroškov postopka zmotno uporabilo materialno pravo. Ni pa prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Predmet spora je v tem primeru drugostopna odločba toženca št. ... z dne 17. 6. 2011, s katero je odpravil prvostopno odločbo št. ... z dne 21. 1. 2011 in odločil, da se tožniku izplača odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti od 14. 8. 2007 do plačila (II. točka izreka) ter, da stroške pravnega zastopanja nosi zavarovanec sam (III. točka izreka) in da ni drugih stroškov postopka (IV. točka izreka). Tožnik je s tožbo izpodbijal II., III. in IV. točko izreka in najprej uveljavljal, da mu je toženec dolžan plačati 1.360,15 EUR in zakonite zamudne obresti od 19. 9. 2010 dalje do plačila. Že v odgovoru na tožbo je toženec poudarjal, da tožnik s predmetno tožbo izpodbija odločitev tožene stranke v delu, ko je bila zahteva zavrnjena, to je za čas pred 14. 8. 2007. Temelj tožbenega zahtevka ni sporen, sporna je med strankama višina, torej ali je tožnik upravičen do odškodnine v višini obračunanih zamudnih obresti tudi za čas od 5. 12. 2005 do 14. 8. 2007. Vztrajal je, da od zneskov nadomestil, zapadlih pred 28. 12. 2005 zaradi poteka 5-letnega zastaralnega roka in zastaranja, ni mogoče zahtevati odškodnine v višini obračunanih zamudnih obresti za nadomestila za čas od 5. 12. 2005 do 28. 12. 2005. Odškodnina v skladu s 4. odstavkom 276. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) zapade v plačilo v 60 dneh po plačilu denarnih dajatev, zato zakonske zamudne obresti ne morejo teči od 19. 9. 2010 dalje tako, kot jih zahteva tožnik. Tožena stranka je dne 10. 3. 2011, to je še pred vložitvijo tožbe, tožniku iz naslova odškodnine izplačala 57,74 EUR ter dne 22. 8. 2011 še znesek 1.221,16 EUR.

V pripravljalni vlogi z dne 26. 9. 2011 je tožnik tožbeni zahtevek modificiral tako, da mu je toženec dolžan plačati 183,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2011 dalje do plačila. Razen tega je v pripravljalni vlogi z dne 27. 6. 2012 vztrajal pri povrnitvi stroškov predsodnega postopka v višini 148,20 EUR.

Pritožba ima prav, da je bila vrednost spora ves čas postopka že od vložitve tožbe določena po višini. Pravna podlaga za odločanje o stroških postopka je tako podana v 3.odstavku 25. člena ZOdvT ter se zato vrednost predmeta določi po višini dajatve.

Vrednost spora v konkretnem primeru znaša 332,14 EUR in nagrada glede na vrednost predmeta do 600,00 EUR, 30,00 EUR oziroma nagrada za postopek po tar. št. 3100 (količnik 1,3) 39,00 EUR, po tar. št. 6002 20,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev ter 20 % DDV 14,16 EUR, skupaj 70,80 EUR.

Glede na določbo 154. člena ZPP in uspeh v pravdi znašajo stroški postopka, ki jih je toženec dolžan povrniti tožniku, 38,94 EUR.

Na podlagi vsega navedenega, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP stroškovni sklep v IV. točki izreka sodbe spremenilo tako, da je znesek 243,96 EUR znižalo na znesek 38,94 EUR.