Jedro

V času prenehanja delovnega razmerja in v času ob izdaji dokončne odločbe je neuspešno opravljeno poskusno delo predstavljalo izključitveni razlog za priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Iz tega razloga tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, te pravice ne more uveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravita odločbi tožene stranke št. 210-1-8/5-1717-pč z dne 04.02.2005 in št. 210-04-6313-2004/2 z dne 20.12.2004, in da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, se zavrne.“

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca, št. 210-1-8/5-1717-pč z dne 04.02.2005, in odločbo toženca, št. 210-04-6313-2004/2 z dne 20.12.2004, in razsodilo, da je toženec dolžan v roku 8 dni z novo odločbo odločiti o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo tožniku na podlagi zahteve z dne 29.11.2004. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil toženec po pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da je tožniku delovno razmerje nesporno prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Delovno razmerje mu je prenehalo na način, ki je bil kot izključitveni razlog za pridobitev pravice do denarnega nadomestila določen v 7. alineji 242. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v povezavi s 111. členom istega zakona. Meni, da je bila v času, ko je tožnik postal brezposelna oseba, podana pravna podlaga za zavrnitev njegove pravice. Kasnejše spremembe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) ne morejo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve toženca v času odločanja o pravicah tožnika.

Tožnik je dne 19.4.2007 vložil odgovor na pritožbo, v katerem meni, da je ZZZPB edina pravna podlaga, ki lahko ureja pravico do nadomestila med brezposelnostjo. ZDR namreč lahko ureja le odnos med delavcem in delodajalcem. Odprto ostaja vprašanje, zakaj se toženec ni oprl na določbe ZZZPB, ki dejansko ureja pravice za primer brezposelnosti. Navaja, da mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje oziroma krivde. Kljub temu, da je bila tožniku pritožba pravilno vročena že dne 16.11.2007, skupaj z obvestilom, da lahko na pritožbo odgovori v roku 8 dni, je pritožbeno sodišče njegov odgovor upoštevalo na podlagi 3. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju: ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ob pravilnem in popolno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – v nadaljevanju: ZDR) in določbe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/1991 in naslednji – v nadaljevanju ZZZPB).

V tej zadevi gre za spor o tem, ali ima tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Z odločbo toženca z dne 20.12.2004 je bil zahtevek tožnika za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo zavrnjen. Pritožba zoper odločbo z dne 20.12.2004 je bila zavrnjena z odločbo z dne 04.2.2005. Tožniku je delovno razmerje pri delodajalcu M.I. d.o.o. L. prenehalo dne 31.10.2004, ko mu je bila s strani delodajalca izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 20.6.2004 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

ZZZPB v 3. odstavku 1. člena določa, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno. 19. člen ZZZPB določa razloge, zaradi katerih zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila (izključitveni razlogi). ZDR je glede na prej veljavna Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90 s spremembami - ZDR/90) in Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. l. SFRJ, št. 60/89 s spremembami - ZTPDR) uvedel redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot način prenehanja delovnega razmerja, zato je v prehodni določbi 242. člena uvedel tudi nove izključitvene razloge, ki so veljali do uskladitve 19. člena ZZZPB. 7. odstavek 242. člena ZDR določa, da do uskladitve določb 19. člena ZZZPB s tem zakonom, pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti tudi zavarovanec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala v primerih iz 111. člena tega zakona. 111. člen ZDR določa razloge na strani delavca, zaradi katerih lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je po 4. alineji 1. odstavka istega člena razlog za izredno odpoved tudi neuspešno opravljeno poskusno delo.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo, ob oceni, da so določbe ZDR in ZZZPB neusklajene, oprlo na določila ZZZPB kot temeljnega zakona za priznanje pravic iz naslova brezposelnosti. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi takšnemu stališču sodišča prve stopnje, saj določba 242. člena ZDR izrecno vsebuje kot izključitveni razlog tudi vse razloge iz 111. člena ZDR, med njimi tudi neuspešno opravljeno poskusno delo. Ta določba je jasna in je izrecno veljala do uskladitve določb ZZZPB. Veljala je tako v času prenehanja delovnega razmerja, kakor tudi ob izdaji dokončne odločbe toženca z dne 04.2.2005, zato jo je v konkretnem primeru potrebno uporabiti. Neuspešno opravljeno poskusno delo je tako v času prenehanja delovnega razmerja tožniku predstavljalo izključitveni razlog za priznanje pravice do nadomestila med brezposelnostjo. Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS. št. 79/2006 - v nadaljevanju: ZZZZPB-F), ki je začel veljati dne 28.7.2006 je v 20. členu spremenil 19. člen ZZZPB tako, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov na strani delavca, razen ob izredni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Neuspešno opravljeno poskusno delo tako šele od uveljavitve ZZZPB-F, ki je uskladil določbe ZZZPB z določbami ZDR, ni več izključitveni razlog.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi toženca in, na podlagi 4. točke 1. odstavka 358. člena ZPP, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako da je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.