Jedro

Pravica do izjave ni absolutna oziroma neodvisna od okoliščin posameznega primera. Ena od predpostavk zanjo je, da je to izjavljanje (v kontekstu sodelovanja pri izvajanju dokazov se to nanaša na postavljena vprašanja oziroma podane pripombe) relevantno. Če ni, sodišče ne samo, da takšnih navajanj (beri: vprašanj zaslišanim oziroma pripomb podanih na izvedensko mnenje/cenitev) ni dolžno, ampak jih (ob upoštevanju hkratne dolžnosti učinkovitega postopanja) tudi ne sme upoštevati (dovoljevati).

Za odmero odškodnine za razlaščene nepremičnine je pomemben le njihov status (stanje) pred oz. pravilneje v času same razlastitve. Gre za pravno vprašanje, na katerega je bilo dolžno odgovoriti sodišče in ne izvedenec.

Pritožbena trditev, da gre nasprotnemu udeležencu (kot razlaščencu) „polna“ odškodnina, drži. Vendar pa je dolžan okoliščine v zvezi s škodo, ki naj bi mu nastala kot stranska posledica, ustrezno zatrjevati in izkazati. To pa velja tudi za škodo (in njen obseg), ki naj bi nasprotnemu udeležencu nastala zaradi izpada najema na razlaščenih nepremičninah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Litiji je s sklepom z dne 13.2.2014 odločilo: - da je dolžna predlagateljica nasprotnemu udeležencu za razlaščene nepremičnine parc. št. 438/1, 440/2 in 440/1 k.o. X plačati skupaj 13.147,29 odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.12.2011 dalje do plačila (I. točka izreka), - da je dolžna predlagateljica nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v znesku 1.278,44 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Navaja, da je zoper izvedensko mnenje pravočasno podal pripombe v vlogi z dne 21.1.2014. Do dne 13.2.2014, ko je bil v zadevi razpisan zadnji narok in je sodišče zaključilo zadevo, izvedenca k pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja ni pozvalo, niti ga ni zaslišalo. Zato naj bi bilo kršeno tako načelo kontradiktornosti kot tudi načelo neposrednosti. Izvedenčevo mnenje ni bilo dovolj jasno, razumljivo in natančno, na kar je sam pravočasno opozoril. Pravica stranke do izjave zajema tudi pravico sodelovanja v postopku dokazovanja. Nasprotni udeleženec je dopolnitev izvedenskega mnenja prejel po zaključku naroka, to je dne 19.2.2014, kar je nepravilno, saj je bila zadeva zaključena dne 13.2.2014. Dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja bi mu morala biti pravočasno vročena, da se do nje opredeli. Podana naj bi bila kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer dopolnitev izvedenskega mnenja ni popolna in razumljiva. Pomanjkljivosti, predvsem v tretjem odstavku točke 9. in 8. izvedenskega mnenja, bi moralo sodišče prve stopnje odpraviti tudi po uradni dolžnosti. Sklicuje se na 253. in 254. člen ZPP. Dostopa do preostanka parcel nima. Ne drži, da naj bi imel dostop po severovzhodni strani po kolovozni poti, saj bo tam potekala trasa ceste, ki je trenutno v izgradnji. Prav tako ni jasno, na kakšen način je izvedenec prišel do odstotka 20 pri oceni prometne vrednosti kmečkega gospodarstva, zakaj ni upošteval, da imajo zemljišča v času cenitve status nezazidanega stavbnega zemljišča in kakšen je bil status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki je bil podlaga za razlastitev, in kako je pri vrednotenju upoštevano, da je imel nasprotni udeleženec na razlaščenih nepremičninah najemnika. Ker je upravičen do polne odškodnine, bi se morala upoštevati tudi izguba bodoče škode zaradi izpada najema, kar pa izvedenec sploh ni upošteval. Prav tako bi se moralo ugotoviti, ali je uporaba preostanka zemljišč še vedno možna za prvotno predviden namen.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno postopalo, ko je dopolnitev izvedenskega mnenja udeležencema poslalo šele po zaključku zadeve oz. po naroku dne 13.2.2014. Vendar pa omenjena kršitev v ničemer ne vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožniku namreč ni bila, kot to zatrjuje, kršena pravica do izjave (v okviru oziroma v zvezi z izvajanjem dokazov). Omenjena pravica namreč ni absolutna oziroma neodvisna od okoliščin posameznega primera. Ena od predpostavk zanjo je prav gotovo ta, da je to izjavljanje (v kontekstu sodelovanja pri izvajanju dokazov se to nanaša na postavljena vprašanja oziroma podane pripombe) relevantno. Če ni, sodišče ne samo, da takšnih navajanj (beri: vprašanj zaslišanim oziroma pripomb podanih na izvedensko mnenje/cenitev) ni dolžno, ampak jih (ob upoštevanju hkratne dolžnosti učinkovitega postopanja) tudi ne sme upoštevati (dovoljevati). Čeprav je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pripombe na izvedensko mnenje (cenitev), ki jih je dne 21.1.2014 podal nasprotni udeleženec, poslalo sodnemu cenilcu J. K. v izjavo, pa to ne spremeni dejstva, da so bile te očitno neutemeljene (nepotrebne).(1) Dejstvo namreč je, da te (v manjšem delu) niti niso sodile v „delokrog“ omenjenega cenilca (gre za pripombo, češ da ni bilo odgovorjeno na vprašanje, zakaj je bilo zemljišče kljub temu, da je imelo v času cenitve status nezazidanega stavbnega zemljišča, upoštevano kot kmetijsko) oziroma so (v preostalem oziroma v večjem delu) opozarjale na okoliščine, na katere je cenilec že v svojem mnenju oziroma cenitvi z dne 18.12.2013 podal ustrezne (celostne) odgovore. Slednji je namreč ustrezno (prepričljivo in celostno) pojasnil vse za določitev višine odškodnine relevantne okoliščine. Zato se je v dopolnitvi mnenja (cenitve) z dne 17.2.2014 zgolj (bolj ali manj) skliceval na svojo predhodno izdelano mnenje (cenitev). Očitek, da naj bi bila tako osnovno mnenje kot njegova dopolnitev pomanjkljiva (in celo nerazumljiva), je pavšalen in nikakor ne drži (zato sodišču prve stopnje tudi po „uradni dolžnosti“ ni bilo potrebno odpravljati teh domnevnih pomanjkljivosti).

6. Da naj bi imel pritožnik dostop do preostalih zemljišč po kolovozu na severovzhodni strani, je cenilec pojasnil že v mnenju (cenitvi) z dne 18.12.2013 (glej 5. stran cenitve oziroma l. št. 29 tega spisa), zaradi česar drugačnemu pritožbenemu navajanju ni moč slediti. Že iz osnovnega izvedenskega mnenja (glej 5. in 15. stran cenitve oziroma l. št. 29 in 39 tega spisa) je nadalje jasno razvidno, da je tudi preostanek zemljišča možno uporabljati v skladu s prvotnim namenom. Prav tako je cenilec že v osnovnem mnenju (glej 13. in 14. stran oziroma l. št. 38 in 37 tega spisa) ustrezno opredelil vse okoliščine, ki predstavljajo ekonomsko relevanten vpliv na vrednost zemljišča.(2) V dopolnitvi z dne 17.2.2014 je te svoje ugotovitve zgolj nebistveno dopolnil. Že sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu (glej 4. in 5. stran sklepa) pravilno pojasnilo, da je za odmero odškodnine za razlaščene nepremičnine pomemben le njihov status (stanje) pred oz. pravilneje v času same razlastitve.(3) Gre za pravno vprašanje, na katerega je bilo dolžno odgovoriti sodišče in ne izvedenec.

7. Pritožbena trditev, da gre nasprotnemu udeležencu (kot razlaščencu) „polna“ odškodnina, seveda drži. Vendar pa je dolžan okoliščine v zvezi s škodo, ki naj bi mu nastala kot stranska posledica, ustrezno zatrjevati in izkazati. To pa velja tudi za škodo (in njen obseg), ki naj bi nasprotnemu udeležencu (kot to navaja v pritožbi) nastala zaradi izpada najema na razlaščenih nepremičninah. Ker tega v postopku na prvi stopnji (niti v pripombah na mnenje/cenitev) ni zatrjeval, predstavlja takšno navajanje nedopustno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP (4) v zvezi s 37. členom ZNP (5)).

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo pritožnik sam trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Zaradi tega istega razloga tudi ni moč govoriti o kršitvah načel kontradiktornosti in neposrednosti, na kar se (nekonkretizirano) sklicuje pritožba.

(2) Sama kvantifikacija (procentualna opredelitev) višine/obsega ekonomskega vpliva posamezne od relevantnih okoliščin (in v tem okviru tudi prometnega položaja zemljišč) pa predstavlja cenilčevo (na izkušnjah in strokovnem znanju) temelječo oceno predhodno ugotovljenih (in v samem mnenju pred tem opisanih) objektivnih značilnosti območja – relevantnih zemljišč.

(3) V skladu s tem naziranjem je bila cenitev škode tudi opravljena.

(4) Zakon o pravdnem postopku,Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(5) Zakon o nepravdnem postopku,Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.