Jedro

Organ je odločil mimo postavljenega zahtevka, če je odločil o parceli, ki je vlagatelj v zahtevku ni navedel, kot dokazilo pa je predložil odločbo o podržavljanju te parcele.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS št. ... z dne ... se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pod 1. točko izreka ugodila pritožbi tožeče stranke in delno odločbo Upravne enote A št. ... z dne 22. 10. 2003 odpravila v 2., 4., 5. in 7. točki; v 2. točki je odločila, da je ZZ upravičen do odškodnine v obliki obveznic SOD, v višini 362,23 DEM, s pripadajočimi obrestmi, za del v izmeri 1547 m2 podržavljene parc. št. 1398 - njiva 5. razreda v izmeri 5832 m2 in pašnik 5. razreda v izmeri 1458 m2 k.o. Mengeš; v 3. točki pa odločila, da je SOD dolžna izročiti obveznice ZZ v roku treh mesecev. Prvostopni organ je s citirano odločbo odločil, da je ZZ upravičen do denacionalizacije parc. št. 1398/2 v deležu do 3/10-tine in 1385/7 v deležu do 301/3174-tin (1. točka); da je upravičen do denacionalizacije parc. št. 1395/1 in 1395/5 v obliki odškodnine SOD (2. točka); da je zavezanec za vračilo parcel iz 1. točke Sklad kmetijskih zemljišč (3. točka); da je zavezanec za denacionalizacijo nepremičnin iz 2. točke SOD (4. točka); da je vrednost skupne površine obravnavanih parcel 2919 m2 znašala v času podržavljenja 4669,34 DEM oziroma 2387,40 EUR, vrednost vrnjenega deleža pa znaša 30 % (5. točka); da se v korist ZZ vzpostavi solastninska pravica na parc. št. 1398/2 do deleža 3/10-tine, na parc. št. 1395/7 pa do deleža 301/3174-tin (6. točka); da se za premoženje iz 2. točke te odločbe plača odškodnina v obliki obveznic SOD v vrednosti 743,10 DEM (7. točka). V obrazložitvi navaja, da ima SOD prav, da je prvostopni organ napačno ugotovil vrednost podržavljene parc. št. 1398 k.o. B in vrednost odškodnine, dane ob podržavljenju, glede na določbo 44. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Prvostopni organ ni upošteval katastrskih podatkov po stanju v času podržavljenja. Zaradi napačnega vrednotenja parcele, je bila tudi napačno izračunana vrednost ob podržavljenju dane odškodnine. Ob pravilnem izračunu vrednosti pripada upravičencu odškodnina v višini 362,26 DEM. Neutemeljena pa je pritožba, da zahteva za vrnitev parc. št. 1398 ni bila vložena pravočasno. Po določbi 61. člena ZDen se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve za denacionalizacijo. Vsebino zahteve določa 62. člen, podrobno pa je vsebina določena v Navodilu za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (v nadaljevanju: Navodilo), in sicer v 13. do 25. členu. Po 13. členu Navodila mora zahteva vsebovati podatke o vlagatelju in upravičencu, o zavezancu, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve, o premoženju, ki se vrača in o obliki vračanja premoženja, v nadaljnjih členih pa je podrobneje navedeno, kaj vse mora biti pri posameznem od teh podatkov navedeno. V 24. členu Navodila pa je določeno, da v primeru, da zahteva ni popolna, strokovni delavec nemudoma pozove upravičenca, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Enako določbo vsebuje tudi 68. člen ZUP/86. Iz podatkov spisov je razvidno, da je ZZ 16. 12. 1992 vložil zahtevo za vrnitev premoženja. V zahtevi je navedel, da je bilo premoženje podržavljeno njemu, da zahteva vrnitev premoženja v last in posest, pri podatkih o odvzetem premoženju pa je navedel parc. št. 1664, vpisano v vl. št. 449 k.o. B. Drugih podatkov ni navedel. Ne glede na to, da pa v vlogi ni navedena parc. št. 1398, je bila vlogi priložena odločba o arondaciji, prav tako tudi zemljiškoknjižni izpiski in katastrski podatki. Glede na to, da vloga z dne 16. 12. 1992 ni vsebovala vseh podatkov, kot jih določa 62. člen ZDen, bi moral prvostopni organ to vlogo obravnavati kot nepopolno in v skladu z načelom pomoči neuki stranki vlagatelja pozvati in ga poučiti, da je treba v zahtevku jasno navesti premoženje, katerega vrnitev se zahteva. Iz navedenega razloga takšna opustitev upravnega organa ne more biti v škodo stranki. Ne glede na to, da organ ni stranke pozval na dopolnitev vloge in je ves čas štel, da se zahteva vrnitev tudi podržavljene parc. št. 1398, je vlagatelj upravičeno sklepal, da se njegova vloga nanaša tudi na to parcelo. Ni utemeljen zato ugovor, da je bila zahteva vložena le za parc. št. 1664, ne pa tudi za parc. št. 1398. Tožeča stranka v tožbi navaja, da se ne strinja z mnenjem tožene stranke, da je bilo vračilo parc. št. 1398 v postopku denacionalizacije zahtevano pravočasno. Sklicuje se na pritožbene razloge še dodatno navaja, da je navedba, da bi moral upravni organ prve stopnje vlogo vlagatelja z dne 16. 12. 1992 obravnavati kot nepopolno in ga v skladu z načelom pomoči neuki stranki poučiti, da je treba v zahtevku jasno navesti premoženje, katerega vrnitev se zahteva, nesmiselna, saj je vlagatelj v omenjeni vlogi jasno navedel, da zahteva vrnitev parc. št. 1664 v last in posest. Iz navedenega razloga so nesmiselne tudi nadaljnje navezujoče se navedbe tožene stranke, da takšna opustitev ravnanja upravnega organa ne more iti v škodo stranki. Tožena stranka celo sama ugotavlja, da je vlagatelj v osnovni zahtevi za denacionalizacijo izrecno navedel, da zahteva zgolj parc. št. 1664. Pisna dokumentacija, ki se predloži zahtevi, je lahko zgolj podlaga za dokazovanje utemeljenosti določene zahteve in ne more nadomestiti same zahteve za denacionalizacijo. Enako mnenje je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. I Up 493/99-3 (U 426/2001) z dne 7. 2. 2001. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Stranki z interesom v tem postopku na tožbo nista odgovorili.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka odločila mimo zahteve za denacionalizacijo, ko je določila odškodnino tudi za podržavljeno nepremičnino 1398 k.o. B v delu, ki je ni mogoče vrniti v naravi.

Določba 1. odstavka 61. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 20/97 - odločba US, 23/97 - odločba US, 65/98, 76/98 - odločba US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odločba US, 54-I/2 - odločba US in 18/05 - odločba US) določa, da se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve, kar pomeni, da v postopku velja načelo dispozitivnosti. Za uvedbo je potrebna zahteva stranke, kar posledično pomeni, da organ postopka ne more uvesti, če zahteva ni vložena. Z zahtevkom razpolaga stranka in od nje je odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo daje zakon, tudi uveljavljala. Le v kolikor je zahtevek postavljen, lahko organ, glede na določbo 62. člena ZDen, ki določa podatke, ki jih mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo, tak zahtevek obravnava. Vsako drugačno obravnavanje zahteve pomeni odločanje mimo postavljenega zahtevka. Nepopolnost zahtevka v smislu 68. člena ZUP/86 mora izhajati iz postavljenega materialnega zahtevka in je ni mogoče razlagati tako, kot to razloguje tožena stranka. Tožeča stranka ima prav, da je bila zahteva upravičenca jasna in v pogledu zahtevanega tudi popolna ter zato razlogi tožene stranke ne vzdržijo presoje pravilnosti in zakonitosti odločitve. V ponovnem postopku reševanja pritožbe naj tožena stranka upošteva stališče sodišča glede ugovora tožeče stranke, da parcela 1398 k.o. B ni bila pravočasno zahtevana in o njej ponovno odloči. Ker je bilo v obravnavanem postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje ter je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) odpravilo ter zadevo v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.