Jedro

Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu (izraženem v ulomku ali odstotkih) od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta (glej pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 12.12.2002 - Pravna mnenja 2/02 stran 7).

Zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta v obsegu podrejenega tožbenega zahtevka je revizija nedovoljena, ker ne dosega kriterija iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločalo o primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku. Pri tem je zavrnilo primarni zahtevek za ugotovitev, da je 3/4 nepremičnin, vpisanih pri vložku št. 100 in vložku št. 424 k.o. L. in 3/4 premoženja, vrnjenega zapustniku F. A. v denacionalizacijskem postopku in 3/4 zapuščinskega premičnega premoženja last F. F., rojene S. in da to ne spada v zapuščino po pokojnem A. F.. Ugotovilo pa je, da je F. F. do 1/2 solatnica v izreku sodbe sodišča prve stopnje podrobneje navedenih premičnin in da te premičnine ne spadajo v zapuščino po pokojnem F. A.. Podrejeni tožbeni zahtevek je v presežku zavrnilo.

Tožniki so se pritožili, vendar je sodišče druge stopnje njihovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo iz razlogov po 370. členu ZPP in predlaga razveljavitev sodb sodišč prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno sojenje, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku. Po stališču revizije sta sodišči nižjih stopenj napačno opredelili pravne predpise, ki so vplivali na vsebino ženitne in dedne pogodbe, sklenjene med pokojnikoma dne 17.11.1937. S to pogodbo so bila urejena premoženjska razmerja med bodočima zakoncema. Revizija meni, da je odločilno, da je F. S. izročila bodočemu pogodbeniku doto, ta pa se je za prejeti denar zavezal ustanoviti zastavno pravico na svojih nepremičninah z izrecnim dovoljenjem vknjižbe te zastavne pravice v varnost označene dote. Pri tem revizija opozarja na določbe paragrafov 447 do 471 ODZ, ki jih je treba uporabiti v tem primeru. Na podlagi ženitne pogodbe je torej F. S. pridobila zastavo in s tem tudi stvarno pravico - lastnino na nepremični. Ženitna pogodba je imela učinek neposredne pridobitve lastninske pravice. Ob tem se revizija sklicuje na mnenje Ekonomske fakultete z dne 30.12.2003, po katerem je prejeta dota predstavljala 10,07 odstotka vrednosti kmetije. Tako je F. S. pridobila ob sklenitvi ženitne pogodbe v navedenem obsegu lastninsko pravico. Končno revizija očita izpodbijani sodbi procesno kršitev, ker se ni opredelila do podrejenega tožbenega zahtevka.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom in omejenimi razlogi izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev (sedaj 4.172,92 EUR).

V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila primarni tožbeni zahtevek z utemeljitvijo na zapisu ženitne in dedne pogodbe, po katerem bi F. F., rojena S., kot preživeli zakonec dedovala 3/4 zapuščine po pokojnem A. F.. Takšno lastnino naj bi pridobila tudi z vknjižbo zastavne pravice v varnost označene dote v zemljiški knjigi. Navedeni primarni tožbeni zahtevek je bil označen z vrednostjo 2.010.000 SIT (sedaj 8.387,58 EUR), kar presega v določbi drugega odstavka 367. člena ZPP označeno vrednost spornega predmeta, ki še dovoljuje vložitev revizije. Glede primarnega tožbenega zahtevka bi torej revizija tožeče stranke bila dovoljena, kolikor bi izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje v njenem celotnem obsegu, torej v obsegu ugotovitve, da je F. F., rojena S. postala lastnica spornih nepremičnin do višine 3/4. Vendar pa je revizijsko sodišče dolžno presojati sodbo sodišča druge stopnje le v mejah revizijskega izpodbijanja. To pa se je s citiranjem izvedenskega mnenja Ekonomske fakultete z dne 30.12.2003 zožilo le na 10,07 odstotka vrednosti zapustnikove kmetije. Tožeča stranka torej revizijsko izpodbija le tisti del sodbe sodišča druge stopnje, ki zavrača tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice v obsegu 10,07 odstotka kmetije, ki predstavlja zapuščino po pokojnem A. F.. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), pa se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu (izraženem v ulomku ali odstotkih) od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta (glej pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 12.12.2002 - Pravna mnenja 2/02 stran 7). Glede na to, da je 3/4 lastninski delež na kmetiji bil ocenjen z zneskom 2.010.000 SIT (8.387,58 EUR), obseg revizijskega izpodbijanja pa se nanaša na dobrih 10 odstotkov vrednosti kmetije, vrednost spora glede na obseg revizijskega izpodbijanja v nobenem primeru ne more preseči v določbi drugega odstavka 367. člena ZPP določenega zneska. Predmet revizijskega postopka tako ni celotna vrednost spora iz tožbe, temveč le njegov manjši del (vtoževanih je namreč 75 odstotkov, revizijsko spornih pa je le 10,07 odstotka). Po povedanem je zato revizijsko sodišče postopalo po določbi 377. člena ZPP in revizijo, kolikor se nanaša na primarni tožbeni zahtevek, zavrglo.

Nedovoljena pa je tudi revizija, kolikor izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku. Slednji ima povsem drugačno dejansko in pravno podlago od primarnega zahtevka. Ta utemeljuje lastninsko upravičenje na določbah dedne in ženitne pogodbe, podrejeni zahtevek pa pravno temelji na določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev zaradi pridobivanja premoženja v trajanju zakonske zveze, posebej zaradi 55 letnega dela F. F., rojene S., na kmetiji. Po določbi prvega odstavka 41. člena ZPP pa bi mogla dopustnost revizije glede podrejenega tožbenega zahtevka biti utemeljena le ob razlagi, po kateri bi se primarni in podrejeni tožbeni zahtevek opirala na isto dejansko in isto pravno podlago. Ker temu ni tako (drugi odstavek 41. člena ZPP), je treba vrednost spornega predmeta določiti za primarni zahtevek posebej, posebej pa tudi za podrejeni tožbeni zahtevek. Posledično obvelja, da je zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta v obsegu podrejenega tožbenega zahtevka revizija nedovoljena, ker ne dosega kriterija iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Zavrženje revizije v skladu z določbo 377. člena ZPP je torej utemeljeno tudi glede podrejenega tožbenega zahtevka.