Jedro

Pritožbene navedbe o vsebinski nepravilnosti inšpekcijske odločbe in posledicah njene izvršitve za odločitev o obravnavani pritožbi niso relevantne, saj se ne nanašajo na izpodbijani sklep o pomanjkanju procesnih predpostavk za njuno izpodbijanje s tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani I. in II. točka izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Novi Gorici, III U 27/2026-13 z dne 5. 3. 2026 potrdita.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrglo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, območne enote Nova Gorica, št. 06122-1224/2013-19 z dne 7. 11. 2016 (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa), zavrglo tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, območne enote Nova Gorica, št. 06122-1224/2013-22 z dne 5. 2. 2020 (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa), zavrnilo tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, območne enote Nova Gorica, št. 06122-1224/2013-33 z dne 8. 10. 2025 (III. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa), zavrglo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (IV. točka izreka sodbe in sklepa) in odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega postopka (V. točka izreka sodbe in sklepa).

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje glede tožbe zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, območne enote Nova Gorica, št. 06122-1224/2013-19 z dne 7. 11. 2016 (v nadaljevanju inšpekcijska odločba) in sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, območne enote Nova Gorica, št. 06122-1224/2013-22 z dne 5. 2. 2020 (v nadaljevanju sklep o dovolitvi izvršbe) ugotovilo, da niso podane procesne predpostavke iz prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica namreč zoper navedena upravna akta ni vložila pritožbe, čeprav je ta mogoča, poleg tega pa je tožba, ki je bila zoper njiju vložena 10. 2. 2026, tudi prepozna, saj je tožnica navedena upravna akta prejela že pred leti. Tožbo je zato v tem delu na podlagi 2. in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper I. in II. točko izreka sodbe in sklepa vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da iz obrazložitve odločbe Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 0611-156/2025-2560-2 z dne 6. 1. 2026 izhaja, da površina nelegalno zgrajenega objekta predstavlja slabih 17 % neto površine predmetne stavbe, preostalih 83 % površine pa je legalni del objekta. Trdi, da je nelegalni del stavbe neločljivo povezan s stavbo in je v ničemer ne ogroža, nima vpliva na zdravje in življenje ljudi, ne vpliva na sosednje objekte, ne kazi okolice niti ni nevaren. Nelegalni del stavbe naj bi bil zgrajen skladno s pravili stroke, upoštevaje tehnične smernice in standarde. Na tej podlagi trdi, da bi izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe popolnoma uničila tudi preostali del stanovanjske stavbe, kar krši načelo sorazmernosti pri izbiri ukrepa za zagotovitev interesa. Meni, da ji toženka ne bi smela naložiti odstranitve objekta kot najstrožjega ukrepa, preden bi izkoristila vse možnosti za legalizacijo (poleg legalizacije naj bi začela še z dvema aktivnostima). Trdi še, da bi ji v primeru fizičnega odstranjevanja nelegalnega dela objekta nastala škoda v vrednosti celotnega objekta, ki bi jo v sodnem postopku terjala od odgovornih. Preprečitev nastanka nepopravljive škode (in odškodninske odgovornosti) pa se lahko doseže zgolj z drugim (milejšim) ukrepom.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V prvem odstavku 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da: je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka); je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka).

7.Pritožnica ugotovitve sodišča prve stopnje, da za tožbo zoper navedena upravna akta niso izpolnjene procesne predpostavke (ker je tožba prepozna in ker zoper njiju ni vložila pritožbe, čeprav je mogoča), ne izpodbija, temveč v pritožbi zoper zavrženje tožbe v tem delu navaja razloge, s katerimi nasprotuje vsebinski pravilnosti inšpekcijske odločbe in njeni izvršitvi. Pritožbene navedbe o vsebinski nepravilnosti inšpekcijske odločbe in posledicah njene izvršitve za odločitev o obravnavani pritožbi niso relevantne, saj se ne nanašajo na izpodbijani sklep o pomanjkanju procesnih predpostavk za njuno izpodbijanje s tožbo.

8.Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe ne morejo vplivati na odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

-------------------------------

1.Z navedeno odločbo je gradbeni inšpektor med drugim tožnici odredil, da mora na stanovanjski stavbi, stoječi na zemljišču s parc. št. 1671 k. o. ..., do 21. 5. 2017 odstraniti zunanjo steno pod balkonom v pritličju na vzhodni strani dolžine cca. 7 m in višine cca. 2,5 m, odstraniti dodatno zgrajeno kurilnico na severovzhodni strani tlorisnih dimenzij cca. 4,8 m x 2 m, odstraniti nadzidan objekt nad kletjo na severovzhodni strani tlorisnih dimenzij cca. 6 m x 6 m in višine 3,5 m2, odstraniti na južni strani dodatno izveden balkon tlorisnih dimenzij cca. 3,8 m, odstraniti nad balkonom na vzhodni strani dodatno izveden nadstrešek tlorisnih dimenzij cca. 1,5 m x 2,5 m ter vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju z dne 21. 5. 2007, ki ga je izdala Upravna enota Piran.

2.Z navedenim sklepom je gradbeni inšpektor med drugim ugotovil, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva 22. 5. 2017.