Jedro

Zavezanci za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so lastniki gozdov po stanju na dan 30. junija tistega leta, za katerega se pristojbina odmerja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Kranj po uradni dolžnosti tožniku za leto 2010 odmeril iz naslova obveznosti iz kmetijstva pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest v znesku 8,95 EUR. V obrazložitvi pojasnjuje, da je ta odmerjena v skladu z 49. členom Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) ter 3. členom in prvim odstavkom 6. člena Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (v nadaljevanju Uredba). Zavezanci za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so lastniki gozdov po stanju na dan 30. 6., leta, za katerega se pristojbina odmerja. Obračuna se po stopnji 14,7 centov od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč, akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2010. Od drugih dohodkov iz 70. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje od katastrskega dohodka za leto 2010, pa davčni urad tožniku pristojbine ni odmeril, ker za to ni bilo zakonskih pogojev.

Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-03-22/2011 z dne 17. 4. 2012 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Pri tem se prav tako sklicuje na 49. člen ZG ter na Uredbo. Ta v 3. členu določa, da pristojbino plačujejo lastniki gozdov, ki so lastniki gozdnega zemljišča in so vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katerega se pristojbina odmerja. Šteje se, da območje ni odprto s cestami, če je večje od 100 ha in je povprečna spravilna razdalja več kot 1200 m za traktorsko spravilo in več kot 800 m za spravilo z žičnico. Območje teh gozdov in višino katastrskega dohodka ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Parcelne številke gozdov v teh območjih in katastrski dohodek za te parcele zavod sporoči državnemu organu pristojnem za davčne zadeve. Pritožniku je bila pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest odmerjena v skladu s predpisi od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Pristojbina se ne plačuje od varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki so razglašeni s predpisom Vlade in od gozdov v območju, ki s cestami niso odprta. Te podatke sporoči davčnemu organu Zavod za gozdove Slovenije. Davčni organ tako odmeri lastniku gozda pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest na podlagi podatkov o parcelah gozdnih zemljišč, po katerih potekajo gozdne ceste in ki mu jih posreduje Zavod za gozdove Slovenije. Iz podatkov spisu ne izhaja, da bi se po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije pritožnikove gozdne parcele nahajale v območjih, ki s cestami niso odprta, kot tudi ne, da bi bile s predpisom Vlade RS razglašene za varovalni gozd oziroma gozd s posebnim namenom. Poleg tega pritožnik kaj takega tudi ne zatrjuje. Tožnik je zato kot lastnik gozdnih parcel zavezanec za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in zato ne more biti oproščen plačila. Glede lastništva parcele št. 1321/1 k.o. A. pa pritožniku pojasnjuje, da je iz priloženega izpiska iz zemljiške knjige razvidno, da je bil na dan 30. 6. 2010 lastnik do 1/2 omenjene parcele. Te podatke davčnemu organu posreduje upravni organ pristojen za geodetske zadeve.

Tožnik v tožbi izpostavlja, da se v izpodbijani odločbi ne navaja, na katere gozdne parcele se omenjena pristojbina nanaša. Tožnik ni pravnomočni lastnik gozda. Parcela št. 1239/1 k.o. A. do 1/2, kljub dejstvu, da je dedič po zapustnici, se ne more izkazati za upravičenca do pridobitve omenjene lastninske pravice, ker se dejansko lastniška pravica po omenjenem sklepu o dedovanju D 187/2003 z dne 12. 5. 2009 pridobi na neki poštni nabiralnik iz B. Tožnik predvideva, da ne gre za pomoto, ampak za načrtno krajo premoženja. To ne spreminja dejstva, da je tožena stranka zakonsko vezana na Uredbo oziroma njen 3. člen. Tožnik meni, da je zato izpodbijana odločba tudi nična, saj z odločbo ne moreš prikriti kaznivega dejanja po kazenskem zakonu. Tožena stranka očitno nima interesa postopati po zakonih, ampak ima nek drug interes. Izpodbijana odločba tako ni usklajena z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. Dejansko ne sloni na dejstvu iz 3. člena Uredbe. Sklep o dedovanju z dne 12. 5. 2009 je ponarejen in to kljub dejstvu, da je dedič tožnik. Tožena stranka poizkuša zaobiti stanje zemljiške knjige in tožnika prisiliti k priznanju lastninske pravice gozdne parcele. Tožena stranka se vmešava v dedne postopke oziroma skuša okrasti dediščino.

Glede na navedeno tožnik od sodišča zahteva, naj zaradi razjasnitve dejstev, katere parcele izkazujejo skupni katastrski dohodek oziroma katastrski dohodek gozdnih parcel, zahteva od tožene stranke predložitev vseh dokumentov v zadevi. Po izvedenem dokaznem postopku pa naj izda sodbo, s katero se tako prvo kot drugostopna odločba odpravita v celoti in se toženi stranki pri ponovnem odločanju v zadevi odmere pristojbine, upošteva dejansko stanje, to je pravnomočnost lastništva gozdnih zemljišč po stanju zemljiške knjige po 3. členu Uredbe. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je bila tožniku na podlagi omenjene odločbe odmerjena iz naslova obveznosti iz kmetijstva za leto 2009 le pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest v znesku 8,95 EUR. Tudi ni sporno, da se je ta pristojbina odmerila na podlagi 49. člena ZG ter 3. člena Uredbe. Sporno tudi ni, da se pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2010 nanaša na lastništvo parcele št. 1329/1 k.o. A., kar je pritožbeni organ v svoji odločbi tudi izrecno izpostavil ter pojasnil, da iz izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da je bil pritožnik na dan 30. 6. 2010 (kot presečni dan) lastnik do 1/2 omenjene parcele. Podatke za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest pa po zakonu toženi stranki posreduje Zavod za gozdove Slovenije. Zemljiška knjiga je javna listina in velja tisto, kar je v njej napisano. Dovoljeno je sicer dokazovanje, da je v javni listini kaj neresnično potrjeno, vendar pa omenjenega dejstva tožnik ne more uspešno izpodbijati v postopku odmere obveznosti in kmetijstva, pač pa v postopku, v katerem se ta listina izdaja in potrjuje, to je v rednem zemljiškoknjižnem sodnem postopku. Do takrat pa velja tisto, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navajata oba upravna organa, kot tudi z razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrača pritožnikove ugovore. Sodišče se zato, da ne bi prišlo do ponavljanja, na razloge upravnih organov sklicuje, v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.