Jedro

Če izrek izpodbijane sodbe opisuje dve različni izvršitveni dejanji, je nerazumljiv, saj ga ni mogoče preizkusiti, ker v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Ob pritožbi obdolženca se izpodbijana sodba o prekršku sodišča prve stopnje raz veljavi po uradni dolžnosti ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. A. M. spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 120.000,00 SIT, 18 kazenskih točk, kar pomeni tudi prenehanje veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov postopka, to je povprečnine v znesku 13.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku je obdolženec po svojem zagovorniku vložil pravočasno pritožbo, v kateri je poudarjal, da ni jasno, kakšen strokovni pregled mu je bil odrejen in kaj bi se naj z njim doseglo, zaradi česar naj bi bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker izrek sodbe vsebuje le abstraktni opis kršitve po IX. odst. 132. čl. ZVCP-1. Prav tako v izpodbijani sodbi o prekršku ni navedbe, da je bil udeležen v cestnem prometu, ni točen kraj ustavitve, izpovedbi prič nista skladni, predvsem pa obdolženec ni vozil motornega vozila v cestnem prometu.

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo o prekršku razveljaviti po uradni dolžnosti, čeprav tudi pritožba izpodbijani sodbi o prekršku očita bistvene kršitve določb postopka, vendar ne teh, ki jih je ugotovilo pritožbeno sodišče, saj je bila v postopku na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. tč. 155. čl. Zakona o prekrških-1, na katero je ob uporabi 159. čl. ZP-1 pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa pritožbeno sodišče na podlagi VI. odst. 163. čl. ZP-1 ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti. Nobenega dvoma namreč ni o tem, da pritožbeno sodišče izreku izpodbijane sodbe o prekršku ne more in ne sme dodajati elementov, ki pomenijo zakoniti znak prekrška, saj bi bila s tem obdolžencu kršena s 25. čl. Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica do pritožbe. V obravnavanem primeru izrek izpodbijane sodbe namreč opisuje dve različni izvršitveni dejanji, zaradi česar je nerazumljiv. Ni mogoče z gotovostjo zaključiti, ali se obdolžencu očita kršitev IX. odst. 132. čl. ZVCP-1 ali kršitev III. odst. 132. čl. ZVCP-1, saj izpodbijani izrek obdolžencu očita, da je odklonil strokovni pregled, hkrati pa navaja, da ni opravil preizkusa alkoholiziranosti po navodilih proizvajalca, zaradi česar takšnega izreka, kot je bilo že pojasnjeno, ni mogoče preizkusiti in tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe o prekršku v zvezi s tem ni razlogov o pravno relevantnih odločilnih dejstvih, zaradi česar je takšna obrazložitev sodbe o prekršku glede navedbe razlogov, zaradi katerih se določena dejstva štejejo za dokazana ali nedokazana, toliko pomanjkljiva, da po mnenju pritožbenega sodišča pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku. Kot je bilo že pojasnjeno, ugotovljene bistvene kršitve določb postopka pritožbeno sodišče ne more odpraviti, ne da bi pri tem ravnalo v škodo obdolženca, zaradi česar je ob pritožbi obdolženca na podlagi II. odst. 163. čl. ZP-1 odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, zaradi tega pa se tudi ni posebej opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb.

V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka o prekršku na ta način, da bo ustrezno oblikovalo izrek sodbe o prekršku ter natančno in določno navedlo razloge o pravno relevantnih odločilnih dejstvih.