Jedro

Pravno podlago v obravnavani zadevi predstavlja 24. člen ZUS-1, ta v svojem tretjem odstavku določa kot pogoj, da mora stranka ob vložitvi predloga verjetno izkazati okoliščine za njegovo utemeljenost. To pomeni, da mora utemeljenost predloga na stopnji verjetnosti izhajati že iz same pisne vloge.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnica), ki ga je vložila skupaj s pritožbo zoper sklep I U 1513/2016-15 z dne 26. 1. 2017, s katerim je bila pritožničina pritožba zoper sklep I U 1513/2016-9 z dne 25. 11. 2016 (s katerim je zavrglo tožbo pritožnice zoper informativni izračun neizplačane stare devizne vloge Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, št. 004-3853/2015/3 z dne 25. 4. 2016) zavržena kot prepozna.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da okoliščine, ki jih je pritožnica navajala v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso bile verjetno izkazane. Na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa mora stranka okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazati že ob vložitvi predloga.

3. Pritožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Ponovno pojasnjuje, da je rok za vložitev pritožbe zamudila zato, ker poštni delavec ni obdelal poštne pošiljke istega dne, kot je bila oddana. Poudarja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov, ki jih je podala v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, s tem pa ji je bila kršena pravica do izjave v postopku oziroma je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Zaradi opisanih pomanjkljivosti se izpodbijani sklep tudi ne more preizkusiti. Podana je absolutno bistvena kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 22. členom ZUS-1. Sodišče prve stopnje zaradi neizvedbe predlaganih dokazov tudi ni v celoti in popolno ugotovilo dejanskega stanja.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pravno podlago v obravnavani zadevi predstavlja 24. člen ZUS-1; ta v svojem tretjem odstavku določa kot pogoj, da mora stranka ob vložitvi predloga verjetno izkazati okoliščine za njegovo utemeljenost. To pomeni, da mora utemeljenost predloga na stopnji verjetnosti izhajati že iz same pisne vloge.1 Šele v primeru, da je ta pogoj izpolnjen, bo sodišče dokončno presodilo o utemeljenosti predloga (tudi z morebitnim izvajanjem predlaganih dokazov).

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presodilo, da pritožnici s svojimi navedbami in pisnimi dokazi ni uspelo izkazati verjetnosti zatrjevanih okoliščin, zato se v nadaljnjo obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje niti ni spuščalo. Posledično niso bili izvedeni dokazni predlogi po zaslišanju prič in pridobitve posnetkov varnostih kamer, sodišče prve stopnje pa s svojim postopanjem ni zagrešilo očitanih kršitev določb postopka.

8. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča zgolj izsek (le ena stran) iz interne poštne knjige, ki je vodena ročno, ne more izpodbiti dokazne vrednosti poštnega žiga na popisu oddanih pošiljk, ki jasno označuje datum oddaje pritožbe 14. 12. 2016, kot to pravilno ugotovi sodišče prve stopnje. Tega ne morejo izpodbiti niti priložene reklamacije, ki jih je pisarna pooblaščenca pritožnice poslala Pošti Slovenije, saj iz njih ne izhaja kako se je Pošta Slovenije nanje odzvala, vsebujejo le ponovljene trditve pritožnice.

9. Nenazadnje pa gre pri dokaznem predlogu za zaslišanje delavk zaposlenih v pisarni pooblaščenca in pridobitve posnetkov nadzornih kamer poštne enote 1122 na dan 13. 12. 2016 za neprimerne dokazne predloge. Predlagani dokazni predlogi namreč ne morejo izkazati dejanskih okoliščin, ki ji zatrjuje pritožnica in se nanašajo na ugotovitev datuma oddaje same pritožbe. Iz priloženih pisnih izjav delavk namreč izhaja, da se oddaje pritožbe ne spominjata, ne vesta niti katera je na sporni dan odšla v poštno poslovalnico, zato ni jasno kako bi lahko njuna izjava dokazovala, da je bila pritožba oddana prav na dan 13. 12. 2016. Enako velja tudi za pregled posnetkov varnostih kamer. To, da so delavke pooblaščenca vsak dan oddajale pošto v poslovalnici 1122 jasno izhaja že iz njunih pisnih izjav. Vendar pa dejstvo, da se je ena izmed delavk 13. 12. 2016 nahajala v poštni poslovalnici v ničemer ne izkazuje, da je bila na ta dan oddana tudi sporna pritožba.

10. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

11. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 280/2014 z dne 25. 2. 2015.