Jedro

Tožena stranka je v skladu z 28. členom ZBPP ocenila, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat in tožniku dodelila izredno BPP. Ocenila je, da bo z izdelavo pisnega pravnega mnenja glede razumnosti vložitve obtožnega predloga in verjetnih izgledov za uspeh mogoče ugotoviti kako bodo potekali nadaljnji postopki, in ko bo tožnik seznanjen z njimi bo lahko, ob izpolnjevanju materialnega kriterija in ustreznem pravnem mnenju (vsebinski kriterij), znova zaprosil za BPP za konkretni sodni postopek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v I. točki izreka tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) delno ugodila in mu dodelila izredno BPP za pravno svetovanje v obliki izdelave pisnega pravnega mnenja glede razumnosti vložitve obtožnega predloga zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi zoper uslužbence Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in verjetnih izgledov za uspeh v tem postopku. V II. točki izreka je tožnikovo prošnjo za BPP v delu, kjer prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve obtožnega predloga zoper uslužbence MOL, zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu ZK-1, zavrnila. Za izvajanje BPP je določila odvetnika A.A. iz Ljubljane (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS I U 378/2017 z dne 20. 3. 2017, tožnika večkrat pozvala, da predloži dokaze, da je uradna oseba ali javni uslužbenec zavestno kršil zakone in predpise, oziroma dokaze, ki bi jih bo kasneje uporabil v postopku, vendar pa le-teh tožnik ni predložil. Tožena stranka je tako v skladu z 28. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ocenila, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat in tožniku dodelila izredno BPP. Ocenila je, da bo z izdelavo pisnega pravnega mnenja glede razumnosti vložitve obtožnega predloga in verjetnih izgledov za uspeh mogoče ugotoviti kako bodo potekali nadaljnji postopki, in ko bo tožnik seznanjen z njimi bo lahko, ob izpolnjevanju materialnega kriterija in ustreznem pravnem mnenju (vsebinski kriterij), znova zaprosil za BPP za konkretni sodni postopek.

3. Tožnik se ne strinja z izpodbijano odločbo in navaja, da tožena stranka prezre, da je tožnik za BPP zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje in da je obtožni predlog že vložil, še pred vložitvijo prošnje za BPP. Obtožni predlog se nahaja na Okrajnem sodišču v Ljubljani in je zagotovo že dodeljen v delo sodniku ali sodnici, in slednji oz. slednja bo ugotavljala ali je podana utemeljenost suma, ki upravičuje uvedbo že predlaganega kazenskega postopka in ne tožena stranka. Tožena stranka je prekoračila svoje pristojnosti in se postavila v položaj razpravljajočega sodnika. S svojo odločitvijo je tožena stranka tožniku onemogočila, da bi sam, kot stranka, ki nima ustreznega pravnega znanja, lahko učinkovito prevzel kazenski pregon in enakopravno nastopal v postopku. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na izpodbijano odločbo, ter dodaja, da ker ni mogla preizkusiti zakonskih pogojev po 24. členu ZBPP je tožniku dodelila izredno BPP. Predlaga, da se tožba tožnika kot neutemeljena zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporen obseg dodeljene BPP. Po določbi prvega odstavka 28. člena ZBPP se BPP odobri praviloma v obsegu, kot jo je uveljavljal prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila odobrena. Sodišče se strinja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odobrila BPP v obsegu, ki zadosti namenu dodelitve BPP.

7. Glede na to, da tožena stranka, kot izhaja iz prvega odstavka 28. člena ZBPP, ni strogo vezana na zahtevek oziroma zaprošeno obliko pravne pomoči, izrecna odločitev, da se tožniku BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve obtožnega predloga zoper uslužbence MOL zaradi kaznivega dejanja nevestnega delu v službi po 258. členu ZK-1 ne dodeli ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka. Poleg tega pa ta odločitev tožniku tudi ni v škodo. Kolikor bo postavljeni odvetnik v pravnem mnenju podal oceno, da je tožnikov obtožni predlog razumen in da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, bo tožnik lahko zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve obtožnega predloga zoper uslužbence MOL zaradi kaznivega dejanja nevestnega delu v službi po 258. členu ZK-1. Povedano drugače, tožnik bo lahko potem vložil novo prošnjo za BPP in v novi prošnji navedel želeno vrsto, obliko in obseg BPP. Tožena stranka pa bo morala tožnikovo prošnjo za BPP obravnavati po vsebini in v skladu z določbami ZBPP.

8. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.