Jedro

Četudi ima tožnik možnost predlagati zaznambo spora, mu ni mogoče odreči interesa za začasno odredbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po tem, ko je bila izdana začasna odredba, s sklepom zavrnilo ugovor drugo do petotožene stranke proti sklepu o izdaji začasne odredbe.

Proti sklepu o zavrnitvi ugovora vlaga pritožbo drugo do petotožena stranka. V pritožbi uveljavljajo razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega in izvršilnega postopka. Sodišču predlagajo, naj pritožbi ugodi in sklep razveljavi. Pritožba si zastavlja vprašanje, ali je vendarle že možnost predlagati zaznambo spora okoliščina, ki preprečuje, da bi bilo mogoče ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe. Meni namreč, da ob možnosti zaznambe spora, ni izpolnjena predpostavka obstoja nevarnosti. Določbo o pogojih za izdajo začasne odredbe je po stališču pritožbe treba razlagati tako, da je ta predpostavka izpolnjena samo v primeru, ko upnik nima drugega ustreznega načina za zavarovanje svoje terjatve. Začasna odredba je neizogiben ukrep, ki ga je mogoče izdati le, kadar ni druge alternative. Treba je tehtati med interesoma obeh strank. Če je mogoče zavarovati terjatev drugače, je treba po stališču pritožbe varovati interes lastnika. Poleg tega je že s samim dejstvom vložitve predloga za zaznambo spora tožeča stranka izgubila interes na predlagani začasni odredbi.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na vprašanje, ki si ga uvodoma zastavlja pritožba, je sodišče pravilno odgovorilo na dnu 2. strani izpodbijanega sklepa. Pritožba sicer argumentirano opozarja na načelo sorazmernosti, saj je z dovolitvijo začasne odredbe, s katero se prepoveduje obremenitev in odsvojitev nepremičnine, poseženo v lastninsko pravico. Vendar pa pri tehtanju, ki ga razgrne v pritožbi, spregleda pomembno okoliščino. V pravdi, kakršna je ta, se ne ve, kdo je imetnik lastninske pravice, v katero je poseženo. Ve se le to, kdo je vpisan v zemljiško knjigo. Varstvu načela sorazmernosti je zato zadoščeno že v okviru ugotavljanja prvega (obligatornega) pogoja za izdajo začasne odredbe - to je izkazane verjetnosti obstoja terjatve. Z drugimi besedami to pomeni: da mora predlagatelj za verjetno izkazati, da je prav on imetnik lastninske pravice. To pa tehtnico močno nagne v njegov prid, da se zavaruje njegova (verjetna) ustavno varovana lastninska pravica na rovaš zgolj razpolagalne prvine manj verjetne lastninske pravice nasprotne stranke. Iz tega razloga je pritožba neutemeljena. Ker ob tem niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) (1).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - Ur. l. RS, št. 45/2008).