Jedro

Če se sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, s sklepom izreče za stvarno nepristojno in se stranka zoper tak sklep pravočasno ne pritoži, se v nadaljnjem postopku ne more sklicevati na razloge, ki bi jih lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep, niti kasneje ne more uveljavljati, da bi se moralo tudi sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, izreči za nepristojno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo tožbo predlagatelja za razveljavitev odločbe z dne 30. 7. 2015, ki jo je izdala arbitraža v sporu med udeležencema v zvezi z ukinitvijo nadzornih svetov v odvisnih družbah predlagatelja. Ugotovilo je, da je predlagatelj tožbo vložil 25. 11. 2015, to je zadnji dan trimesečnega roka iz tretjega odstavka 40. člena Zakona o arbitraži (ZArbit), pri Okrožnem v Ljubljani, ki se je s sklepom P 2770/2015-II dne 11. 12. 2015 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa dne 7. 1. 2016 zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču. Ker je ugotovilo, da vložitev tožbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ni bila posledica očitne pomote predlagatelja, je Delovno in socialno sodišče na podlagi osmega in devetega odstavka 112. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo, da tožba pri njem, kot pristojnem sodišču, ni bila vložena pravočasno.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga predlagatelj pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 4., 14. in 15. točke 339. člena ZPP, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Svojo pritožbo utemeljuje izključno s tem, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, da predmet arbitražnega odločanja dejansko ne more biti predmet kolektivnega delovnega spora in da bi se moralo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani samo izreči za stvarno nepristojno.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru prerekal pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZArbit o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o tožbi za razveljavitev arbitražne odločbe iz 40. člena ZArbit odloča Vrhovno sodišče RS.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se predlagatelj zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim se je le-to izreklo za nepristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi, v pritožbenem roku ni pritožil, tako da je postal pravnomočen.

7. Vse ugovore, ki jih predlagatelj uveljavlja v svoji pritožbi, bi lahko uveljavljal že v pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2770/2015-II z dne 11. 12. 2015, s katerim se je le-to izreklo za stvarno nepristojno, ne more pa teh ugovorov uveljavljati v pritožbi zoper izpodbijani sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Če se sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, s sklepom izreče za stvarno nepristojno in se stranka zoper tak sklep pravočasno ne pritoži, se v nadaljnjem postopku ne more sklicevati na razloge, ki bi jih lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep, niti kasneje ne more uveljavljati, da bi se moralo tudi sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, izreči za nepristojno.

8. Če sodišče odloča v zadevi, za katero je sicer stvarno pristojno sodišče druge vrste, gre sicer za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), predlagatelj pa je bil glede uveljavljanja te kršitve v tem pritožbenem postopku prekludiran, saj bi jo lahko uveljavljal že v pritožbi zoper sklep, s katerim se je Okrožno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno in sklenilo zadevo odstopiti Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču, kolikor je predlagatelj menil, da je taka odločitev o pristojnosti nezakonita. Na podlagi 286.b člena ZPP mora namreč stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Navedena določba ZPP se ne uporablja le glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 286b. člena ZPP).

9. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.