Jedro

Za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni je merodajen rok iz petega odstavka 47. člena KZ-1: "do poteka roka za plačilo".

ZKP postopek odobritve obročnega plačila kazni ureja v 129.a členu, ki (prvi in drugi odstavek) določa, da se predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih lahko vloži v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe. KZ-1 v petem odstavku 47. člena določa, da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih. Očitno je, da navedeni določbi urejata isto procesno situacijo, rok za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni, na različna načina. Predpis, ki izhodiščno ureja pravni institut denarne kazni (sedes materiae) je KZ-1, saj so v njem določeni tako pogoji za izrekanje denarne kazni, kot temeljne določbe o načinu njene izvršitve (47. in 87. člen). Te določbe celovito urejajo tako rok za vložitev predloga za obročno plačilo, kot najdaljši možni rok takšnega plačila, pa tudi primer zamude pri plačevanju.

ZOPOKD določa subsidiarno, smiselno uporabo tako določb ZKP (42. člen ZOPOKD), kot določb splošnega dela KZ-1 (23. člen ZOPOKD).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlog obsojene pravne osebe A. d. o. o. z dne 20. 8. 2019, za obročno plačilo denarne kazni, zavrglo kot prepozen.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje zagovornik obsojene pravne osebe, brez navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo določbo 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da se predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih lahko vloži v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe. Glede na datume pravnomočnosti in vročitve sodbe je petnajstdnevni rok za vložitev prošnje iztekel z 11. 6. 2019, obsojena pravna oseba je prošnjo vložila 20. 8. 2019 in je zato prvostopno sodišče predlog kot prepozen zavrglo. Meni, da bi bila pravilna uporaba petega odstavka 47. člena KZ-1, ki se, glede na 23. člen ZOPOKD, smiselno uporablja glede določb splošnega dela KZ-1. Navedeni odstavek določa, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo denarne kazni do poteka roka za plačilo te kazni. To pomeni, da je prošnja za obročno plačilo vložena 20. 8. 2019 bila pravočasna.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ZOPOKD določa subsidiarno, smiselno uporabo tako določb ZKP (42. člen ZOPOKD), kot določb splošnega dela KZ-1 (23. člen ZOPOKD). ZKP postopek odobritve obročnega plačila denarne kazni ureja v 129.a členu, ki (prvi in drugi odstavek) določa, da se predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih lahko vloži v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe. KZ-1 v petem odstavku 47. člena določa, da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih. To določbo, ki je v korist predlagatelja tako na sploh, kot v obravnavanem primeru, pa je prvostopno sodišče prezrlo.

6. Očitno je, da navedeni določbi urejata isto procesno situacijo, rok za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni, na različna načina.

7. Sedaj veljavna določba petega odstavka 47. člena je bila uzakonjena z novelo KZ-1B (Ur. l. RS 91/2011, 14. 11. 2011, v veljavi in v uporabi od 15. 5. 2012). Do takrat veljavna ureditev je bila spremenjena tako, da je bil dodan rok za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni: „do poteka roka za plačilo“. Sedaj veljavna določba 129.a člena ZKP je bila uzakonjena z novelo ZKP-K (Ur. l. RS 91/2011, 14. 11. 2011, v veljavi od 29. 11. 2011, v uporabi od 15. 5. 2012). Obe noveli sta torej bili sprejeti in se začeli uporabljati istočasno.

8. Iz zakonodajnega gradiva (Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B), EVA 2010-2011-0006, 02. 06. 2011, str. 91) je razviden zakonodajalčev namen urediti prav rok za vložitev predloga za obročno plačilo: „Predlog zakona dopustitev obročnega plačila že zdaj ne omejuje na določeno fazo postopka. To pomeni, da je tako plačilo mogoče določiti tako v sodbi kot tudi po njeni pravnomočnosti, pri čemer je po novi določbi petega odstavka odločitev o takem načinu plačila denarne kazni (za primer predloga, vloženega po pravnomočnosti sodbe) časovno izrecno omejena do izteka (prvotnega) roka za plačilo.“ Iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ZKP-K (EVA 2010-2011-0009, 02. 06. 2011, str. 60) je razvidno, da je bil namen zakonodajalca urediti druge roke, ne pa roka za predlaganje obročnega plačila denarne kazni: „Rok za vložitev predloga za nadomestno izvršitev kazni je omejen na petnajst dni od pravnomočnosti, za predlaganje obročnega plačila denarne kazni, pa je rok dodatno omejen s predlogom novele KZ-1B - do poteka (prvotnega) roka za plačilo, določenega s sodbo. Naknadno vlaganje predlogov za nadomestno izvršitev zapora s hišnim zaporom ali zapora oziroma denarne kazni z delom v splošno korist po poteku roka - ne bo več možno.“

9. Predpis, ki izhodiščno ureja pravni institut denarne kazni (sedes materiae) je KZ-1, saj so v njem določeni tako pogoji za izrekanje denarne kazni, kot temeljne določbe o načinu njene izvršitve (47. in 87. člen). Te določbe celovito urejajo tako rok za vložitev predloga za obročno plačilo, kot najdaljši možni rok takšnega plačila, pa tudi primer zamude pri plačevanju.

10. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni merodajen rok iz petega odstavka 47. člena KZ-1: „do poteka roka za plačilo“ (smiselno enako sodbi VSM IV Kp 7066/2012, 6. 10. 2017 in IV Kp 4743/2015, 15. 5. 2019).

11. Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.