Jedro

Določbo tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je treba razlagati tako, da je "upravni akt" akt, o katerem bi se v upravnem postopku odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.

Odločbo o izbiri ali neizbiri koncesionarja za upravljanje dimnikarske javne službe na dimnikarskem območju Mestne občine A. v obravnavanem postopku, organ v nadaljevanju postopka lahko izda le na podlagi vloge B., zato v obravnavani zadevi uveljavljanje molka s strani tožeče stranke kot stranke z interesom ni dopustno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je že dne 21. 11. 2008 prejela sodbo tega sodišča U 2354/2007 z dne 5. 11. 2008, s katero je bila odpravljena odločba Vlade Republike Slovenije št. 35404-31/2007/4 z dne 8. 11. 2008 o izbiri koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na dimnikarskem območju Mestne občine A. Ker je bila prejšnja odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje, bi Vlada morala v skladu z določbami četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izdati in vročiti novo odločbo v roku 30 dni od prejema sodbe Upravnega sodišča (prejela v novembru 2008), vendar je Vlada uspela le dne 24. 6. 2009 izdati odločbo opr. št. 35404-10/2009/4, da se tožeči stranki dovoli vstop v postopek izdajanja koncesijske odločbe, pri čemer je ta status tožeči stranki priznalo že prej sodišče. Zaradi molka organa je tožeča stranka vložila urgenco dne 26. 3. 2013 in zahtevala od Vlade, v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, da v nadaljnjem roku 7 dni izda in vroči novo in zakonito odločbo o izbiri koncesionarja. Predlaga, da naslovno sodišče naloži toženi stranki, da v roku 30 dni izda in vroči tožeči stranki odločbo o izbiri koncesionarja, skladno s sodbo Upravnega sodišča U 2354/2007 z dne 5. 11. 2008 in sicer v postopku, ki se je vodil na Vladi RS pod opr. št. 35404-31/2007/4 oziroma sedaj pod opr. št. 35404-10/2009/4 ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je posredovalo spisovno dokumentacijo, povzelo kronološki potek postopka ter navedlo razloge z zamudo pri izdaji nove upravne odločbe, ki so nastali, ker se je na podlagi ZVO-1 izvajanje dimnikarske službe preneslo iz obvezne občinske javne službe na državni nivo.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Na javni poziv za predložitev vlog o zainteresiranosti za izvajanje dimnikarske službe oziroma za pridobitev prve koncesije brez javnega razpisa za dimnikarsko območje Mestne občine A., objavljen 17. 12. 2004, sta se v odprtem roku prijavila tožeča stranka in B. O vlogi tožeče stranke je bilo odločeno z odločbo št. 70900-1/2007/5 z dne 18. 1. 2007 ter vloga za pridobitev prve koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na dimnikarskem območju Mestne občine A., zavrnjena. Tožba tožeče stranke je bila zavrnjena s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 2727/2006 z dne 5. 4. 2007, revizija tožeče stranke zoper sodbo pa zavrnjena s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 437/2007 z dne 21. aprila 2010. O vlogi B. je tožena stranka odločila z odločbo 35404-31/2007/4 z dne 8. 11. 2007, ki pa je bila na podlagi tožbe tožeče stranke odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Razlogi, ki jih je sodišče navedlo v sodbi za odpravo odločbe, so bili, da tožena stranka ni odločila o vlogah tožeče stranke z dne 9. 5. 2007 in 8. 10. 2007, s katerim je izrecno zahtevala status stranke v postopku. Sodišče se je opredelilo, da je treba dati tudi tožeči stranki možnost sodelovanja v postopku, ter da bi ji prav tako morala biti vročena izpodbijana odločba. Sodišče je napotilo toženo stranko, da mora k postopku pritegniti tudi tožečo stranko, na katere pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Kot izhaja iz upravnega spisa in kot navaja tudi sama tožeča stranka, je tožena stranka izdala sklep št. 35404-10/2009/4 z dne 24. 6. 2009, s katerim je ugodila zahtevi tožeče stranke za vstop v postopek kot osebi s pravnim interesom, v postopku podelitve koncesije gospodarske javne službe dejavnosti izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov za dimnikarsko območje ..., v zvezi z vlogo o zainteresiranosti za izvajanje dimnikarske službe B., prejeto na javni poziv št. 353-10-106/2004. Na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je, če zakon ne določa drugače, upravni spor dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Določba ureja dopustnost tožbe zaradi molka organa (glej 33. člen ZUS-1). Citirano določbo tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 pa je treba razlagati tako, da je „upravni akt“ akt o katerem bi se v upravnem postopku odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. V obravnavanem postopku se odloča o vlogah, ki so prispele na javni poziv za predložitev vlog o zainteresiranosti za izvajanje dimnikarske službe za območje Mestne občine A., objavljen 17. 12. 2004. Iz upravnega spisa izhaja, da je bilo o vlogi tožeče stranke že odločeno s pravnomočno odločbo, neodločeno pa je še o vlogi B. Akt s katerim se bo odločilo o vlogi B. bo upravni akt v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj se bo z njim odločilo o pravici, obveznosti ali pravni koristi vlagatelja – B. O vlogah tožeče stranke z dne 9. 5. 2007 in 8. 10. 2007, s katerima je tožeča stranka zahtevala vstop v postopek kot stranka z interesom je bilo odločeno pred vložitvijo obravnavane tožbe. Ker o njih upravni organ ni odločil, je Upravno sodišče odpravilo odločbo Vlade RS, št. 35404-31/2007/4 z dne 8. 11. 2007, s katero je bilo B. izbrano za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na dimnikarskem območju Mestne občine A. Na podlagi stališča in napotkov Upravnega sodišča v sodbi U 2354/2007 je tožena stranka izdala sklep 35404-10/2009/4 z dne 24. 6. 2009, s katerim je ugodila zahtevi tožeče stranke za vstop v postopek, v zvezi z vlogo o zainteresiranosti za izvajanje dimnikarske službe B. S tem pa je bilo o vlogah oziroma zahtevah tožeče stranke, ki ima v tem postopku položaj stranke z interesom, o katerih bi upravni organ moral odločiti z upravnim aktom, ki bi imel naravo upravne zadeve iz 2. člena ZUP, odločeno. Odločbo o izbiri ali neizbiri koncesionarja za upravljanje dimnikarske javne službe na dimnikarskem območju Mestne občine A., v obravnavanem postopku, organ v nadaljevanju postopka lahko izda le na podlagi vloge B., zato sodišče meni, da v obravnavani zadevi uveljavljanje molka s strani tožeče stranke kot stranke z interesom ni dopustno.

Glede na razloge, ki jih je sodišče navedlo, ker tožeča stranka v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo s sklepom zavrglo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.