Jedro

Zgolj v primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, sodišče o tem odloči s posebno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, medtem ko posebnega ugotovitvenega sklepa o tem, kaj vpliva na tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona, zakon ne predvideva.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega A.A. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zastaranje med epidemijo Covid-19 v predmetni kazenski zadevi na podlagi ZZUSUDJZ ni teklo v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020 in na podlagi Sklepov Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ni teklo v času od 20. 11. 2020 do 31. 1. 2021. 2. Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obdolženega A.A., zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev ustavno določenih pravic in temeljnih svoboščin, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugotovi, da je zastaranje med epidemijo Covid-19 v predmetni kazenski zadevi teklo tudi v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020 in v času od 20. 11. 2020 do 31. 1. 2021, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da sodišče prve stopnje v zadevi ponovno odloča, potem, ko je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 7. 1. 2020 razveljavilo sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 17. 6. 2019 in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo, zatem pa izven naroka izdalo izpodbijani sklep.

5. V skladu z veljavnimi procesnimi pravili sodišče med postopkom po uradni dolžnosti pazi med drugim tudi na to, ali je pregon storilca za očitano kaznivo dejanje po obtožbi, glede na določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki urejajo zastaranje kazenskega pregona, še dovoljen. Zgolj v primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, o tem odloči s posebno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, medtem ko posebnega ugotovitvenega sklepa o tem, kaj vpliva na tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona, zakon ne predvideva.

6. Sodišče prve stopnje torej za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo pravne podlage v veljavnih določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Posledično je pritožba zoper tak sklep nedovoljena, saj se tudi sicer po določbi tretjega odstavka 399. člena ZKP smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Vprašanje nastopa zastaranja kazenskega pregona bo torej predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in odločbe o glavni stvari oziroma končne odločbe, zoper katero se bo lahko vsaka stranka v primeru nestrinjanja z odločitvijo, takrat pritožila.

7. Odločitev višjega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

8. V posledici zavrženja pritožbe zoper sklep, izdan brez pravne podlage, za obdolženca ni nastopila dolžnost plačila sodne takse, zato je višje sodišče ni odmerilo.