Jedro

Sprememba namembnosti bo spremenila razmere na dostopni cesti do objektov zaradi večje gostote prometa, večjega števila uporabnikov poti in vrste vozil. Glede na to je upravni organ ravnal pravilno, ko je ugotavljal, ali je za objekte tudi po opravljeni rekonstrukciji in s tem povezano spremenjeno namembnostjo zagotovljen dostop do javne ceste.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti drvarnice in spremembo namembnosti gospodarskega poslopja, stoječih na zemljiščih parc. št. 310/1 in 311 k.o. .... Menila je, da bi morala tožnica za dovoz do objektov, ki poteka tudi po zemljišču parc. št. 314/2 k.o. ..., pridobiti soglasje ostalih solastnikov. Pri tem se sklicuje na peti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Poleg tega je odmik njenih objektov od zemljišča parc. št. 310/2 k.o. ..., ki je sicer tudi v njeni solastnini, manjši od predpisanih štirih metrov. Zaradi tega bi morala v skladu z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto 9 Medvode (Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 58/92 in naslednji, v nadaljevanju PUP) predložiti soglasje mejašev, v konkretnem primeru ostalih solastnikov zemljišča parc. št. 310/2 k.o. ... Ker navedenih soglasij nima, gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil, saj tožnica za dostop in dovoz preko parc. št. 314/2 k.o. ... ni predložila soglasij dveh solastnikov, za dostop oziroma dovoz preko parc. št. 684 (potok), ki je v lasti Republike Slovenije, pa ni predložila nobene listine kot dokazila o pravici graditi. Po mnenju pritožbenega organa se v zadevi tudi ni mogoče sklicevati na dostop, ki se je v preteklosti uporabljal za dostop do objektov drugačne velikosti in namembnosti, kot so objekti, za katere se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja. Sprememba drvarnice v proizvodno delavnico in gospodarskega objekta v poslovne prostore in garaže brez dvoma spreminja razmere tudi na dostopni cesti do objektov (večja gostota prometa, povečano število uporabnikov poti in vrste vozil).

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi meni, da odločbi temeljita na napačni uporabi 67. člena SPZ. Solastnikovo pravico, da uporablja solastno nepremičnino, namreč ureja 66. člen tega zakona. Poudarja, da zemljišče parc. št. 314/2 k.o. ... za dostop uporablja že ves čas, pred tem so jo uporabljali tudi njeni pravni predniki. Ker ima pravico imeti nepremičnino v posesti, jo lahko tudi uporablja za dostop do svoje nepremičnine, za kar ne potrebuje soglasja solastnikov. Upravljanje stvari namreč ni isto kot njena uporaba. Prav tako meni, da za gradnjo ne potrebuje soglasja solastnikov nepremičnine parc. št. 310/2 k.o. ... O tem se pritožbeni organ sploh ni opredelil, saj je zaradi napačnega stališča v zvezi z uporabo zemljišča parc. št. 314/2 štel, da to na odločitev v zadevi ne more vplivati. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je, da iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se za to spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo (7. točka prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju ZGO-1).

Iz navedenega izhaja, da mora biti v primeru rekonstrukcije, na katero se med drugim nanaša tudi tožničina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja (rekonstrukcija in sprememba namembnosti drvarnice v delavnico papirne in kovinske galanterije), minimalna komunalna oskrba objekta izkazana, če se zaradi nje spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo. V zvezi s tem je pritožbeni organ navedel, da bo sprememba namembnosti spremenila razmere na dostopni cesti do objektov zaradi večje gostote prometa, večjega števila uporabnikov poti in vrste vozil. Tožnica tega v tožbi ne izpodbija.

Glede na navedeno je upravni organ ravnal pravilno, ko je ugotavljal, ali je za objekte tudi po opravljeni rekonstrukciji in s tem povezano spremenjeno namembnostjo zagotovljen dostop do javne ceste. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da ta dostop poteka preko zemljišča parc. št. 684 k.o. ..., ki je v lasti Republike Slovenije, in preko zemljišča parc. št. 314/2 k.o. ..., ki je v tožničini solastnini. Za slednjega je sporno, ali bi morali z njegovo uporabo za dostop do spornih objektov soglašati tudi ostali solastniki.

Po 65. členu SPZ je solastnina lastninska pravica več oseb na nerazdeljeni stvari tako, da je del vsakega solastnika določen v sorazmerju s celoto. V skladu s 66. členom SPZ, na katerega se sklicuje tudi tožnica, pa ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.

Iz navedenega izhaja, da so solastnikova upravičenja enaka kot upravičenja izključnega lastnika, upoštevati je treba samo, da se izvršujejo v obsegu, ki je skladen z njegovim idealnim deležem. To pomeni, da ima tožnica kot solastnica pravico do sorazmerne uporabe zemljišča parc. št. 314/2 k.o. ... brez soglasja ostalih solastnikov. To pa tudi pomeni, da bi morala tožnica pridobiti soglasje ostalih solastnikov v primeru, če bi dovoz pomenil nov način rabe nepremičnine (peti odstavek 67. člena SPZ). Upravni organ, ki tega ni ugotavljal, se je zato v izpodbijani odločbi nepravilno skliceval na peti odstavek 67. člena SPZ in zahteval soglasje ostalih solastnikov.

V zadevi nadalje ni sporno, da zemljišči posega parc. št. 310/1 in 311 k.o. ... ležita v območju z oznako G 15/3, območje R – razpršena gradnja, ki se ureja z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto 15 Golo Brdo – Žlebe (Uradni list SRS, št. 16/89 in Uradni list RS, št. 58/92 in naslednji). Ta v 4. členu, ki je bil sprejet s spremembami navedenega odloka (Uradni list RS, št. 88/98), določa, da za vsa območja v planski celoti Š 15 Golo Brdo – Žlebe veljajo skupna merila in pogoji iz 4. člena PUP, razen če ni s posebnimi določili drugače določeno. PUP v 10.3. točki 4. člena (v izpodbijani odločbi ni navedena določba PUP, na katero se je oprl upravni organ) določa, da mora biti odmik novozgrajenega objekta minimalno štiri metre od parcelne meje soseda, če je manjši, pa je treba v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno soglasje mejašev.

Iz navedene določbe je razvidno, da se zahtevani odmik nanaša na gradnje novih objektov, ne pa na odmike v primeru posegov na obstoječih objektih, kot je to primer v obravnavani zadevi. Ali je v obravnavanem primeru prišlo do gradnje, ki je že obstoječi objekt približala sosednji parceli, pa iz odločbe ni razvidno, zato je v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Kljub navedenemu tožbi ni mogoče ugoditi. Kot ugotavlja sodišče po vpogledu v upravne spise, je bila tožnica z dopisom z dne 15. 4. 2011 obveščena, da za zemljišči parc. št. 314/2 in parc. št. 684 k.o. ... ne izkazuje pravice graditi, ker ni pridobila soglasij vseh solastnikov obeh zemljišč, ter bila pozvana na morebitne pripombe. Kot rečeno, je nato upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da dostop poteka tudi preko parc. št. 684 k.o. ..., v nadaljevanju pa se ni ukvarjal, ali tožnica ima pravico dostopanja preko navedenega zemljišča. V tem delu je zato pritožbeni organ dopolnil razloge prvostopenjske odločbe in navedel, da zemljišče parc. št. 684 ni v tožničini lasti oziroma solastnini, za pravico dovoza preko nje pa ni predložila nobenih listin kot dokaza o pravici graditi. Tožnica dejstvu, da te pravice nima, ne oporeka, zato je sodišče nanj vezano (prvi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Ker torej tožnica ni izkazala pravice uporabe zemljišča parc. št. 684 k.o. ... za dostop do objektov, ki so predmet rekonstrukcije in spremembe namembnosti, v zadevi ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 (pravica graditi). Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Če bo tožnica to pravico pridobila, bo na tej podlagi lahko vložila novo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).