13. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alenke Rozman iz Ljubljane na seji dne 13. marca 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti točk I in II Ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/2000) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/2000) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpisu rednih volitev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 67/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Ustavni zakon o dopolnitvah 80. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju UZ80), ker naj bi bila z njegovim sprejemom kršena pravica do neposrednega odločanja iz drugega odstavka 3. člena Ustave v povezavi z določbami 90. člena Ustave (zakonodajni referendum) in načelo demokratičnosti (1. člen Ustave). Državni zbor naj bi s sprejemom UZ80 kršil predvsem prvi odstavek 90. člena Ustave, ki določa, da je Državni zbor vezan na izid referenduma. S tem je tudi izničil referendumsko izraženo voljo državljanov glede volilnega sistema. Meni, da je Državni zbor na izid referenduma vezan kot zakonodajalec in tudi kot ustavodajalec. Trdi, da je vsebina točke II UZ80 zakonska materija in je zato Državni zbor ne bi smel urediti na ustavnem nivoju. Meni, da obstaja tudi neskladje med četrtim in petim odstavkom 80. člena Ustave. V poznejši vlogi je pobudnica predlagala, naj Ustavno sodišče oceni tudi postopek sprejemanja UZ80. Meni, da se glede na določbo 169. člena Ustave ta lahko spreminja samo z "Aktom o spremembi Ustave" in ne z ustavnim zakonom. Predlagala je tudi, naj Ustavno sodišče razpiše javno obravnavo.

2.Pobudnica izpodbija tudi Odlok o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije (V nadaljevanju ODUZ80), vendar pobude v tem delu ne utemeljuje. Zahteva razveljavitev Odloka o razpisu rednih volitev v Državni zbor (v nadaljevanju Odlok o razpisu volitev). Kot argument za njegovo neustavnost navaja, da je Republiška volilna komisija sprejela navodila, da se volitve opravijo po UZ80, tj. po petem odstavku 80. člena Ustave. Ker je po pobudničinem mnenju navedeni odstavek v nasprotju s četrtim odstavkom istega člena Ustave, meni, da bi morale biti volitve razpisane po četrtem odstavku 80. člena Ustave in po veljavnem Zakonu o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - v nadaljevanju ZVDZ) brez upoštevanja točke II UZ80.

B.

3.Ustavno sodišče je v izreku navedene akte že presojalo (sklep št. U-I-214/00 z dne 14. 9. 2000, OdlUS IX, 201). Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti točk I in II UZ80 je zavrglo, ker ni pristojno presojati medsebojne skladnosti ustavnih določb in ne ustavnosti določb ustavnega zakona, s katerim se spreminja oziroma dopolnjuje Ustava ter ureja vprašanja, potrebna za izvedbo ustavnih sprememb in zagotovitev prehoda v novo ustavno ureditev. V sklepu št. U-I-204/00 z dne 14. 9. 2000 (OdlUS IX, 200) je odgovorilo tudi na vprašanje vezanosti Državnega zbora na referendumske odločitve iz 90. člena Ustave (zakonodajni referendum). Navedlo je, da ga izid zakonodajnega referenduma veže kot zakonodajalca, medtem ko ga izvedeni referendum kot ustavodajalca ne zavezuje. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-214/00 zavrglo tudi pobudo za oceno ODZU80, ker je ugotovilo, da gre za posamičen akt, ki ne more biti predmet ustavnosodne presoje v postopku, začetem s pobudo.

Ustavno sodišče se iz razloga racionalnosti sklicuje na obrazložitev v navedenih odločbah in jih zato ne ponavlja.

4.Ustavno sodišče ni pristojno presojati ustavnosti UZ80 in ODUZ80. Zato je pobudo v tem delu zavrglo (točki 1 in 2 izreka).

5.Pobudnica navaja, da je bil postopek sprejemanja UZ80 neustaven, saj Ustava v 169. členu določa, da se spreminja z aktom o spremembi Ustave in ne z ustavnim zakonom. Z izrazom ustavni zakon je zgolj poimenovan akt o spremembi Ustave. Po tretjem odstavku 21. člena ZUstS pri odločanju o zadevah iz svoje pristojnosti odloča Ustavno sodišče tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili predpisi sprejeti.

Pristojnost odločanja o ustavnosti postopka, po katerem je določen predpis sprejet, je odvisna od vprašanja, ali je Ustavno sodišče pristojno za njegovo presojo. Če Ustavno sodišče ni pristojno presojati predpisa, tudi ni pristojno presojati postopka, po katerem je bil tak predpis sprejet.

Pobudnica izpodbija tudi Odlok o razpisu volitev. Gre za akt, ki ga izda Predsednik republike in pomeni začetek volilnega postopka. Pobudnica ne navaja izrecno, v čem naj bi bil Odlok o razpisu volitev protiustaven oziroma nezakonit, iz same pobude pa izhaja, da njegovo razveljavitev predlaga v povezavi z delom pobude, v katerem zatrjuje neskladje med četrtim in petim odstavkom 80. člena Ustave. Ker je Odlok o razpisu volitev prenehal veljati z izvedbo volitev, ga Ustavno sodišče lahko presoja samo, če so izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS, tj. če so zaradi njegove uporabe nastale škodljive posledice, ki jih je treba odpraviti. Kot je mogoče razumeti pobudnico, naj bi bile škodljive posledice predvsem v izvedbi volitev na podlagi UZ80, ki naj bi bil v neskladju z Ustavo. Ker bi po mnenju pobudnice moralo Ustavno sodišče razveljaviti UZ80, bi to pomenilo tudi razveljavitev Odloka o razpisu volitev. Ker je Ustavno sodišče že s sklepom št. U-I-214/00 zavrglo pobudo za presojo UZ80, in so bile volitve po izpodbijanemu odloku izvedene v skladu z Ustavo in ZVDZ, niso nastale nikakršne posledice, ki bi jih bilo treba odpravljati. To pomeni, da ni podanih pogojev iz 47. člena ZUstS za presojo izpodbijanega odloka. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (točka 3 izreka).

6.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo zaradi nepristojnosti oziroma zaradi neizpolnjevanje pogojev iz 47. člena ZUstS, se ni spuščalo v vprašanje pravnega interesa pobudnice.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS vsestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj