8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 769/2004 z dne 6. 4. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 118/98 z dne 10. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na njem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spadata v skupno premoženje tožnice in toženca (sedaj ustavnega pritožnika) med drugim štirisobno stanovanje v V. in dvosobno stanovanje v U. ter da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka. Višje sodišče je pritožbi pritožnika ugodilo le v delu, ki se je nanašal na dve umetniški sliki, v ostalem pa jo je zavrnilo. Sodišči sta svojo odločitev oprli na ugotovitve, da sta bili pravdni stranki ob sklenitvi zakonske zveze brez premoženja in sta celotno premoženje ustvarili v času trajanja zakonske zveze, da sta do 31. 12. 1993 živeli skupaj v spornem štirisobnem stanovanju v življenjski skupnosti ter da vlaganje pritožnika v dvosobno stanovanje po razvezi zakonske zveze ne vpliva na delež tožnice.

2.Pritožnik zatrjuje, da štirisobno stanovanje ni premoženje, ustvarjeno med trajanjem zakonske skupnosti med pravdnima strankama, temveč po prenehanju življenjske skupnosti med njima, to je po vložitvi tožbe na razvezo zakonske zveze leta 1987. V podobnih primerih naj bi sodišča pri odločanju o skupnem premoženju zakoncev upoštevala le premoženje, ki ga zakonca dejansko ustvarita med trajanjem njune medsebojne skupnosti. Ker o zadevi na prvi stopnji ni odločalo okrožno, ampak okrajno sodišče, naj bi o zadevi odločalo stvarno nepristojno sodišče, zaradi česar naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka in s tem tudi kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave. Pritožnik sodiščema očita zmotno uporabo materialnega prava glede lastniških deležev pravdnih strank na dvosobnem stanovanju. Trdi, da je v času trajanja zakonske zveze kupljeno garsonjero po prenehanju zakonske skupnosti sam dozidal in prezidal tako, da je nastalo dvosobno stanovanje, zato je na novo zgrajenih prostorih izključni lastnik pritožnik sam. Višjemu sodišču očita, da je odločilo arbitrarno in s tem kršilo 14. in 22. člen Ustave.

B.

3.Z večino navedb pritožnik nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju in uporabi prava. S temi navedbami ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z vidika 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. Ustave), bi lahko bil pomemben očitek, da je Višje sodišče odločalo arbitrarno. Ustavno sodišče bi lahko ugotovilo, da je odločitev arbitrarna le, če je sodišče ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijani sodni odločbi ni mogoče očitati.

5.Z vidika kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben tudi očitek, da sta sodišči v konkretnem primeru glede vprašanja, kdaj mora biti premoženje ustvarjeno, da se šteje za skupno premoženje zakoncev, odločili drugače, kot odločajo sodišča v podobnih primerih. Vendar pritožnik tega očitka ne izkaže. Zatrjevane drugačne sodne prakse namreč ne konkretizira niti ne predloži sodnih odločb, iz katerih naj bi ta izhajala.

6.Glede očitka, da je v obravnavani zadevi na prvi stopnji odločalo stvarno nepristojno sodišče, je treba upoštevati, da se lahko po prvem odstavku 51. člena ZUstS ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpana (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Iz izpodbijanih sodnih odločb je razvidno, da pritožnik očitane kršitve v sodnem postopku ni uveljavljal, kar pomeni, da materialno ni izčrpal pravnih sredstev. Zato te kršitve ne more uveljavljati v postopku z ustavno pritožbo.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić