Jedro

Za odločanje v sporu med gospodarsko družbo in družbenikom izbrisane družbe je v okoliščinah konkretnega primera, ko vrednost spornega predmeta ne presega zneska iz 1. odstavka 30. člena ZPP, družbenik izbrisane družbe pa ima stalno prebivališče v Grosupljem, stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

Izrek

Za odločanje v tej pravdni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom, opr. št. 0659 Ig 2244/1998-37, z dne 26. 3. 2007 odločilo, da se sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2244/1998, z dne 24. 3. 1998 razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, in da bo sodišče o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani je s predlogom z dne 16. 12. 2008 sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da je v tej zadevi tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine med dvema gospodarskima družbama. Tožena stranka je tekom postopka pred okrajnim sodiščem prenehala obstajati zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra na podlagi 1. odstavka 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Na predlog upnika se je postopek izvršbe nadaljeval zoper družbenika izbrisane družbe, A.A., ki je vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Okrožno sodišče meni, da za odločanje v tej zadevi ni pristojno, saj tožena stranka, družbenik izbrisane družbe, ni oseba iz 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prav tako pa tudi ne gre za spor po 482. ali 483. členu ZPP. Ker zadeva ni gospodarski spor, vrednost spornega predmeta pa je pod 2.000.000,00 SIT, Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

Stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi je Okrajno sodišče v Grosupljem.

Upoštevajoč podatke v spisu, predvsem pa dejstvi, da je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine prvotno tekel med dvema gospodarskima družbama in da se spor nanaša na plačilo aranžmaja za potovanje v Kalifornijo, višje sodišče ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani lahko utemeljilo zgolj na določbi 7. točke 2. odstavka 32. člena ZPP, saj je očitno štelo, da gre za gospodarski spor. Odločilno za odločitev v tej zadevi je zato vprašanje, ali je obravnavani spor dejansko gospodarski spor. Višje sodišče ugotavlja, da obravnavanega spora v času, ko je Okrajno sodišče v Ljubljani odločalo o tem, katero sodišče je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi, ni bilo mogoče opredeliti za gospodarski spor. Tako obravnavani spor ni gospodarski spor po določbi 1. odstavka 481. člena ZPP, saj je tožena stranka kot družbenik izbrisane družbe fizična oseba in torej ni subjekt iz 1. odstavka 481. člena ZPP. Prav tako obravnavani spor ni gospodarski spor po določbi 1. točke 1. odstavka 482. člena ZPP, saj v konkretni zadevi ne gre za spor med družbo in njenim družbenikom. Glede na vsebino spornega razmerja obravnavani spor ne izpolnjuje tudi objektivnih kriterijev iz 483. člena ZPP.

Glede na navedeno stvarna pristojnost okrožnega sodišča torej ne more biti utemeljena na okoliščini, da gre za gospodarski spor. Ker niso podane niti druge objektivne okoliščine iz 2. odstavka 32. člena ZPP, je bilo treba za določitev stvarne pristojnosti uporabiti splošno določbo 1. odstavka 32. člena ZPP oziroma 1. odstavka 30. člena ZPP. Upoštevajoč, da gre v obravnavani zadevi za premoženjskopravni zahtevek, katerega vrednost ne presega 8.345,85 EUR, je za odločanje stvarno pristojno okrajno sodišče. Ker ima tožena stranka po podatkih spisa stalno prebivališče v Grosupljem, je za odločanje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem (1. odstavek 47. člena v zvezi s 1. odstavkom 46. člena ZPP).

Višje sodišče je zato na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 24. člena ZPP odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.