Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tožnici izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem so stanovanje in skupni prostori, ki so predmet prodajne pogodbe, označeni s starimi identifikacijskimi znaki (kot so bili vpisani v zemljiški knjigi pred vzpostavitvijo etažne lastnine). Prav tako je ugotovilo, da tožnica s tožbo zahteva izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v katerem so to stanovanje in ti prostori označeni z novimi identifikacijskimi znaki (kot sedaj izhajajo iz zemljiške knjige). Glede na te ugotovitve je odločitev pritožbenega sodišča, s katero je zavrnilo zahtevek za izdajo novega zemljiškoknjižnega dovolila, materialnopravno zmotna.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se pritožba zoper odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti 1.271,85 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od vročitve sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

Tožena stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti 578,34 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Toženec je s tožnico sklenil pogodbo za prodajo stanovanja in ji dovolil vpis v zemljiško knjigo. Po sklenitvi pogodbe so se zaradi vzpostavitve etažne lastnine na tej nepremičnini spremenile zemljiškoknjižne označbe. Tožnica je zoper toženca vložila tožbo, s katero je zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, v katerem bi bila nepremičnina označena z novimi identifikacijskimi znaki.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine iz prodajne pogodbe, ter da ji je toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo lahko vknjižila v zemljiško knjigo.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo toženčevi pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine (ker je ugotovilo, da je sodišče v tem delu prekoračilo tožbeni zahtevek). V ostalem pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zavrnilo.

4. Tožnica zoper sodbo pritožbenega sodišča (v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je pri zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Murski Soboti izvedela, da na podlagi listine z dne 31. 5. 2005 ne bo mogoče vknjižiti lastninske pravice, ker se podatki o stanovanju iz pogodbe ne ujemajo s podatki v zemljiški knjigi. Prodajalec torej ni izpolnil svoje dolžnosti po 435. členu Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem je dolžan poskrbeti, da bo kupec na stvari pridobil lastninsko pravico.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tožnici izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem so stanovanje in skupni prostori, ki so predmet prodajne pogodbe, označeni s starimi identifikacijskimi znaki (kot so bili vpisani v zemljiški knjigi pred vzpostavitvijo etažne lastnine). Prav tako je ugotovilo, da tožnica s tožbo zahteva izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v katerem so to stanovanje in ti prostori označeni z novimi identifikacijskimi znaki (kot sedaj izhajajo iz zemljiške knjige).

9. Glede na te ugotovitve je odločitev pritožbenega sodišča, s katero je zavrnilo zahtevek za izdajo novega zemljiškoknjižnega dovolila, materialnopravno zmotna. Toženec mora namreč kot prodajalec poskrbeti za tožničino pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini, kar pomeni tudi dolžnost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo lahko tožnica v skladu z ZZK-1 v zemljiško knjigo vknjižila kot lastnica. Zato je bilo treba sodbo pritožbenega sodišča spremeniti tako kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 380. člena ZPP).

10. Zaradi spremembe odločitve pritožbenega sodišča je revizijsko sodišče po drugem odstavku 165. člena ZPP odločalo tudi o stroških postopka.

11. Upoštevajoč odmero pravdnih stroškov sodišča prve stopnje in spremembo sodbe pritožbenega sodišča tako, da je tožnica s svojim zahtevkom uspela v celoti, je toženec tožnici dolžan povrniti 1.271,85 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot izhaja iz druge točke izreka te sodbe.

12. Ker toženec s svojo pritožbo ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

13. Toženec mora tožnici v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP povrniti tudi njene stroške revizijskega postopka, ki znašajo 578,34 EUR (nagrada odvetniku in davek na dodano vrednost) z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot izhaja iz četrte točke izreka te sodbe.