Jedro

Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije ne gre za pravnomočno odločeno stvar, če je bila v istem denacionalizacijskem postopku zahteva iste vsebine in istih tožnikov že pravnomočno zavrnjena. V ZDen ni določbe, ki bi omejevala odločanje o začasni odredbi. Po 68. členu jo je mogoče izdati do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji iz razloga, da je treba zavarovati zahtevo za denacionalizacijo ali drugega tehtnega razloga. Od okoliščin posameznega primera je odvisno, ali je podan zakoniti razlog za njeno izdajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 4.7.2000, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote L., Izpostave L.B. z dne 9.3.2000, s katerim je bil zavržen zahtevek tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da se zavezancu Zavodu ... do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji prepove lastninsko preoblikovanje, razpolaganje, obremenitev ali drugačno spremembo na nepremičninah, vpisanih v vložkih 382, 168, 450 in 452, vse k.o. G. Prvostopni upravni organ je zavrgel zahtevo tožeče stranke na podlagi 2. odstavka 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) iz razloga, da je v isti zadevi že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 9.8.1993. Tožena stranka je ugotovila, da bi prvostopni upravni organ moral zahtevo tožeče stranke zavrniti. Po njenih ugotovitvah ni podlage za izdajo začasne odredbe, ker je očitno, da navedenih nepremičnin ne bo mogoče vrniti v naravi: bile so v premoženju ..., ki se je že lastninsko preoblikoval, pravni naslednik pa je javni zavod, ki je v 100 % lasti Republike Slovenije.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka kršila ZUP/86, ker je sklep prvostopnega organa pustila v veljavi, k odločitvi o zavrženju pa dodala obrazložitev, ki se nanaša na zavrnitev izdaje začasne odredbe. Nastalo je neskladje med izrekom in obrazložitvijo. Stališče, da za zavrženje zahteve tožeče stranke ni bilo podlage, je pravilno, niso pa pravilni razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev. Ni pravilna ugotovitev, da gre v obravnavani zadevi za premoženje, ki je prešlo v premoženje pravnega naslednika na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP). Rok za predlaganje začasne odredbe po ZLPP (do 7.6.1993) je že iztekel, ko se je spremenil akt o ustanovitvi ..., ki je bil javni zavod in se je ... razdelil na dva dela, na podjetniški (Gradbeni inštitut ...) in javno zavodski del (Zavod ...) in je bilo podjetniškemu delo dovoljeno lastninsko preoblikovanje po ZLPP. Ker je bil ... v celoti javni zavod, zanj do sprejema spremembe akta o ustanovitvi ni veljal ZLPP, zato tudi ni bilo mogoče izdati začasne odredbe po ZLPP. Takšna je tudi vsebina pravnomočne odločbe, na katero se sklicuje prvostopni upravni organ. So pa lahko denacionalizacijski upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki zahtevali izdajo začasne odredbe po 68. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen), zoper ..., po njegovi reorganizaciji pa tudi zoper Zavod ..., ki je javni zavod, ker ZDen ne izključuje začasnih odredb zoper javne zavode. Po 51. členu ZDen je zavezanec tista pravna oseba, v čigar sredstvih je podržavljeno premoženje, to pa je bilo v obravnavanem primeru v sredstvih Zavoda ..., ne glede na to, če je njegov lastnik Republika Slovenija. V ponovnem postopku bo potrebno odločiti o predlagani začasni odredbi in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za njeno izdajo po 68. členu ZDen. Stališče, da premoženja, na katerega se nanaša zahteva za denacionalizacijo, ne bo mogoče vrniti v naravi, presega odločanje o začasni odredbi in prejudicira odločitev v denacionalizacijskem postopku.

Stranka z interesom vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje. Zatrjuje, da je lastninsko preoblikovanje že končano in da v njenih sredstvih ni podržavljenega premoženja. Navaja tudi, da ni potrebe po odločanju o začasni odredbi, ker jo je izdalo že Ustavno sodišče RS.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za odločitev navedlo razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča prvostopni upravni organ ni imel podlage za zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe iz razloga, da je o zadevi že pravnomočno odločeno. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije ne gre za že pravnomočno odločeno stvar, če je bila v istem denacionalizacijskem postopku zahteva iste vsebine in istih tožnikov že pravnomočno zavrnjena. V ZDen ni določbe, ki bi omejevala odločanje o začasni odredbi. Po 68. členu ZDen jo je mogoče izdati vse do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji, razlog za njeno izdajo pa je zavarovanje zahteve za denacionalizacijo ali kakšen drug tehten razlog. Od okoliščin posameznega primera je torej odvisno, ali je zakoniti razlog za izdajo začasne odredbe podan, te okoliščine pa so lahko v vsakem primeru drugačne. In kot izhaja iz upravnih spisov, je bila z odločbo, na katero se sklicuje prvostopni upravni organ, zavrnjena zahteva za izdajo začasne odredbe, ki jo je 9.2.1933 vložil M.Č. iz razloga, da ... kot imetnik pravice uporabe navedenih nepremičnin ni podjetje in zanj ne veljajo določbe ZLPP.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, glede na podatke upravnih spisov, pravilno navedlo okoliščine, ki kažejo na to, da bi zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe prvostopni upravni organ moral presojati po 68. členu ZDen. Pravilni so tudi napotki sodišča prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku. Da okoliščine v zvezi s preoblikovanjem niso pravilne, pritožnik ne navaja. Da vpis v sodni register ni ovira za izdajo začasne odredbe, je stališče, ki ga je zavzelo že Ustavno sodišče RS v odločbi Up-209/99 z dne 9.12.1999, s katero je pravnemu nasledniku , organiziranemu kot delniška družba, prepovedalo razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka pred Upravno enoto L., Izpostavo B. Glede na navedeno na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvedeno preoblikovanje .

Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati pritožbeni ugovor, da začasna odredba sploh ni potrebna. V obravnavani zadevi ni sporno, ali so podani razlogi za njeno izdajo. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, bo zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe predmet ponovnega odločanja v upravnem postopku. Po ZUP/86 je namreč treba z aktom odločiti o zahtevku stranke, ki se nanaša na njeno pravico ali obveznost in je zoper takšno odločitev možno pravno varstvo.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.