Osebni podatki nerojenega otroka

Datum

04.06.2025

Številka

07121-1/2025/711

Kategorije

Definicija OP, Zdravstveni osebni podatki, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

pri Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju IP) smo dne 15. 5. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede osebnih podatkov nerojenega otroka. Zanima vas, ali je zanje zagotovljeno samostojno pravno varstvo in če da, po kateri pravni podlagi. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba veže varstvo osebnih podatkov na fizične osebe. Slovenska zakonodaja pri tem ne določa, da to vključuje nerojene otroke oziroma na splošno molči o varstvu njihovih podatkov.

Kakršnikoli podatki, ki se obdelujejo v zvezi z nerojenim otrokom se varujejo preko obravnave matere, ki lahko tudi uveljavlja pravice na podlagi Splošne uredbe.

Kot udeleženki v procesu zdravstvene oskrbe materi nerojenega otroka pripadajo tudi pravice po ZPacP. Na podlagi tega posebnega varstva lahko zahteva  brezplačen dostop do svoje zdravstvene dokumentacije, določa, kdo je lahko navzoč pri njeni zdravstveni oskrbi in določa komu in kdaj se lahko posredujejo specifične informacije v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ni pristojen za presojo zakonitosti konkretnih obdelav podatkov. V sklopu neobvezujočega mnenja lahko zgolj opozori na ustrezno pravno podlago in poda usmeritve.

Splošna uredba v 4. členu definira osebni podatek kot katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Ta posameznik se razume kot fizična oseba, načeloma opredeljena z rojstvom in smrtjo. Vendar pa nekatere države članice varstvo osebnih podatkov nerojenih otrok, ter tudi status nerojenih otrok na splošno, urejajo drugače in bolj podrobno. Nerojenim otrokom lahko podeljujejo določene pravice oziroma ugodnosti, včasih na podlagi pogoja, da se rodijo živi.[1] Tako tudi slovenski Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) šteje otroka, ki je spočet ob uvedbi dedovanja, za rojenega in dedno sposobnega, če se rodi živ.

Varstvo osebnih podatkov nerojenega otroka oziroma zarodka pa v slovenski zakonodaji ni posebej urejeno. Tudi Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) ne vsebuje določb o tej problematiki, saj ureja le razmerja med starši in otrokom, pri čemer, skladno s 112. členom DZ, za otrokovo mati velja ženska, ki ga je rodila.

Določbe varstva osebnih podatkov se tako pri nas ne nanašajo na nerojenega otroka, pač pa se lahko nanašajo na mater, ki ga nosi. Ona je namreč glede na definicijo iz 4. člena Splošne uredbe posameznica, na katero se osebni podatki nanašajo. Kakršnikoli podatki v zvezi z nerojenim otrokom (genetski zapis, zdravstveno stanje ipd.) se varujejo posredno, preko obravnave matere.

Mati nerojenega otroka torej lahko uveljavlja pravice po Splošni uredbi, do nje pa ima vsakršni upravljavec oziroma obdelovalec obveznosti glede zakonite obdelave.

Kot udeleženki v procesu zdravstvene oskrbe materi pripadajo tudi pravice po Zakonu o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP). V skladu z 41. členom ZPacP ima npr. pravico do brezplačne seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanjo (to pa seveda vključuje tudi zdravstveno dokumentacijo v povezavi z njeno nosečnostjo in nerojenim otrokom). Izvajalec zdravstvene dejavnosti ji mora to omogočiti takoj ali najkasneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. V nasprotnem primeru ima pacientka pravico do vložitve pritožbe na IP.

ZPacP podrobneje ureja tudi pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov na način, da ureja, kdo je lahko navzoč pri zdravstveni oskrbi pacienta in kako se poda privolitev v navzočnost oseb zaradi potreb zdravstvenega izobraževanja. Pacientka ima prav tako pravico vnaprej določiti komu in kdaj se lahko posredujejo specifične informacije o njenem zdravstvenem stanju.

Za več informacij glede pravic pacientov vas napotujemo na spletno stran IP: Pravice pacientov - IPRS.

V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

---

WP29, Opinion 4/2007 on the concept of personal data, str. 23.