Jedro

Vloge upnika z dne 29. 9. 2025, s katero se je predmetni izvršilni postopek I 298/2025 začel, niti po naslovu, niti - kar je sicer bistveno - po vsebini, ni mogoče šteti kot predlog za izvršbo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve. V njej namreč tožnik, sedaj upnik, ni predlagal prisilne izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve iz kakšnega izvršilnega naslova (konkretno iz pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023 z dne 17. 1. 2025 v zvezi s sklepom Vi1jega sodi1a v Ljubljani I Cp 427/2025 z dne 12. 5. 2025), temve je predlagal nadaljnjo izvr1itev sklepa o zaasni odredbi, izdanega v pravdni zadevi Okrajnega sodi1a v Domalah P 64/2023, in sicer z denarno kaznijo v vi1ini 6.000,00 EUR. Kot je v vlogi z dne 29. 9. 2025 pojasnil tonik (sedaj upnik), namre toenec (sedaj dolnik) kljub sklepu P 64/2023 z dne 16. 10. 2024 (s katerim je pravdno sodi1e odloilo, da se izreena denarna kazen 5.000,00 EUR izterja po uradni dolnosti in se za primer nove kr1itve izree vi1ja denarna kazen v znesku 6.000,00 EUR) 1e vedno ne spo1tuje zaasne odredbe.

Sklep o zaasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali katerem drugem sodnem postopku, ima uinek sklepa o izvr1bi. Tak uinek pomeni veje varstvo za upnika, saj mu za izvr1itev zaasne odredbe ne bo treba 1e skozi postopek dovolitve izvr1be, ampak bodo na njeni podlagi
7ee mogoa neposedna izvr1ilna dejanja. Tako je predmet izvr1be lahko tudi sklep, ki ga ni izdal izvr1ilno sodi1e. Kot poudarja teorija, ima doloba 268. lenski ZIZ poseben vpliv tudi pri motenju posesti, za kar je 1lo tudi v konkretnem primeru.
0Ce je z zaasno odredbo motilcu naloena dolnost opustitve motilnih ravnanj, pa ponovno ravna na smiselno isti nain, ima posestnik v rokah
7ee sklep o izvr1bi, na podlagi katerega lahko zahtevo opravo neposrednih izvr1ilnih dejanj. V taki situaciji se morebiten nov predlog za izdajo zaasne odredbe ali predlog za izvr1bo zaradi neobstoja pravnega interesa zavre.

Vloga upnika z dne 29. 9. 2025 niti po vsebini ne predstavlja predloga za izvr1bo na podlagi izvr1ilnega naslova za uveljavitev nedenarne terjatve, kot jo je sprva zmotno prekvalificiralo sodi1e prve stopnje. Posledično prvostopenjsko sodi1e ni imelo podlage za dvakratno pozivanje upnika k dopolnitvi vloge z dne 29. 9. 2025 kot predloga za izvr1bo, s tem pa tudi ne za kasnej1o izdajo sklepa o izvr1bi I 298/2025 z dne 10. 11. 2025, ko je upnik podal obe dopolnitvi. S svojim postopanjem je sodi1e prve stopnje kr1ilo naelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. lena ZIZ in prvega odstavka 2. lena ZPP v zvezi s 15. lenom ZIZ. e iz tega razloga se izpodbijana odloitev o ugoditvi ugovoru izkae kot pravilna.

Izrek

I.Pritoba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stro1ke pritobenega postopka.

Obrazloitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodi1e prve stopnje ugovoru dolnika z dne 26. 11. 2025 ugodilo in sklep o izvr1bi Okrajnega sodi1a v Domalah I 298/2025 z dne 10. 11. 2025 razveljavilo ter predlog za izrek denarne kazni 29. 9. 2025 pa zavrnilo (I. toka izreka) in odloilo, da je upnik dolan dolniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 149,33 EUR izvr1ilnih stro1kov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teejo od prvega dne zamude dalje do plaila (II. toka izreka), upnik pa krije sam svoje stro1ke postopka (III. toka izreka).

2.Upnik je zoper sklep vloil pravoasno pritobo. Kot bistveno navaja, da je izpodbijana doloitev napana, obrazloitev sodi1a pa v nasprotju z dokazi v spisu in navedbami upnika, ki se je opredelil do vseh tok, za katere sodi1e trdi, da niso prerekane. In pojasnil, da dejansko stanje enostavno ni tak1no, kot v ugovoru trdi dolnik. Upnik se pritouje iz razloga napano ugotovoljnega stanja, kot tudi napanega procesnopravnega vodenja sodi1a ter uporabe materialnopravnih predpisov. Primarno upnik meni, da sodi1e ni kr1ilo naela dispozitivnosti s pozivom k dopolnitvi vloge. Dejstvo je namre, da gre za vpra1anje dopolnitve na le na podlagi identinega dejanskega stanja, temve tudi istega pravdnega postopka. Spor med strankama se je priel, ko je dolnik onemogoil upniku (ter drugim etanim lastnikom v poslopju "Predilnica"), da bi neovirano dostopale do sebi lastnega poslovnega prostora. Postopek se je zakljuil z zavrnitvijo pritobe toene stranke (dolnika) s strani Vi1jega sodi1a, ki je potrdilo sklep Okrajnega sodi1a v Domalah z dne 17. 1. 2025, ki je dolniku prepovedalo nadaljnje motilno ravnanje. Torej prepovedalo onemogoanje posesti - dostopa toeim strankam v obliki in obsegu, kot so jo imele pred motilnim dejanjem. Tega dolnik ni spo1tuval. Sledil je prvi predlog za izrek denarne kazni in nato tudi zavrnjeni. Kljub temu do danes dolnik ne spo1tuje sklepov sodi1a.

3.V zvezi z v izpodbijanem sklepu ugotovljeno kr1itvijo dispozitivnosti upnik navaja, da je sodi1e moralo po uradni dolnosti preveriti, ali je predlog upnika pravilen, in ali izpolnjuje pogoje za ugoditev predlogu. To je tudi storilo, pri emer je tekom vpogleda v postopek P 64/2023 videlo, da zana odredba zaradi pravnomonosti odloitve sodi1a ne velja ve. Veljala je namre do pravnomone odloitve. Kot izhaja iz sklepa vi1jega sodi1a, je bilo to sodi1u v Domalah posredovano v mesecu juniju 2025. Torej sicer dri navedba sodi1a, da v asu predloga za izrek denarne kazni zaasna odredba ni veala. O emer se sodi1e prve stopnje ni moglo prepriati drugae kot z vpogledom v spis. Ob tem je ugotovilo, da je sklep pravnomoen in temu primerno je upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, tako da predloi dokonni sklep ter sklep vi1jega sodi1a. S tem nikakor ni poseglo v naelo dipozitivnosti, upniku je omogoilo, da predlog popravi, ali pa tudi ne. Glede na dodeljeni rok in monost upnika, da eventuelno pomanjkljivost odpravi, tudi ni kr1eno naelo dispozitivnosti. Upnik je lahko postopal v lastni reiji in po lastni volji. Lahko predloga ne bi dopolnil, pa ga je. Veliko veji vpliv na dispozitivnost stranke v postopku ima sedanja odloitev sodi1a v napadenem sklepu, ko po sedmih mesecih zavrne predlog zaradi primarno napane podlage, pri emer je upnik na poziv sodi1a to tudi odpravil.

4.Nikakor se ne gre strinjati s sodi1em, da tudi v nadaljnjih vlogah upnik ni konkretiziral svojega predloga in podlage. e ve, oitno se je skliceval na tono tista sklepa, ki jih v 18. toki omenja sodi1e. Torej sklep Okrajnega sodi1a v Domalah z dne 17. 1. 2025, s katerim je sodi1e prve stopnje odloilo o tobenem zahtevku, ter sklep vi1jega sodi1a z dne 12. 5. 2025. V podkrepitev te trditve upnik citira svojo dopolnitev predloga za izrek denarne kazni z dne 5. 11. 2025. Poudarja, da je navdedeni dopolnitvi priloil tako sklep Okrajnega sodi1a v Domalah z dne 17. 1. 2025, kot tudi sklep vi1jega sodi1a z dne 12. 5. 2025, citiral je tudi vsebino sklepa, ki dolniku nalaga prepoved motenja. Torej dvoma ne more biti, kljub pisni napaki, ki jo je upnik res zagre1il in sklep okrajnega sodi1a z dne 17. 1. 2025 naslovil kot sklep z dne 24. 10. 2024. In sicer iz enostavnega razloga, ker se objava sklepa glasi: po dne 24. 10. 2024 opravljeni javni obravnavi in pridrani odlobi dne 17. 1. 2025. Gre za oitno pomoto, pri emer sklep z dne 24. 10. 2024 v postopku ne obstaja, upnik pa je celo citiral vsebino sklepa z dne 17. 1. 2025. Nemogoe je torej govoriti o manjku konkretizacije. De facto so meritorni sklepi v postopku trije. Odloitev sodi1a o zaasni odredbi, sklep Okrajnega sodi1a v Domalah z dne 17. 1. 2025 ter sklep vi1jega sodi1a z dne 12. 5. 2025. 1lo je za oitno pomoto pri pisanju, pri emer pa iz vsebine kot tudi priloenih sodnih odlob dvoma o pravilnosti predloga enostavno ne more biti. Sodi1e je v okviru materialnopravnega vodstva upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, ta pa ga je dopolnil tako, da je sodi1e imelo primerno pravno podlago odloiti o predlogu. Posledino je odloitev sodi1a v napadenem sklepu napana, izvr1ilni naslov pa je ne le opredeljen, temve v dopolnitvi tudi citiran.

5.V zadnjem delu pritobe upnik obrazloeno prereka tudi v izpodbijanem sklepu ugotovljeno dejansko stanje, da naj ne bi dokazal, da dolnik 1e vedno kr1i svojo obveznost iz izvr1ilnega naslova. Prigla1a stro1ke pritobenega postopka.

6.Dolnik v odgovoru na pritobo odgovarja na pritobene navedbe, predlaga zavrnitev pritobe in prigla1a stro1ke pritobenega postopka.

7.Pritoba ni utemeljena.

8.Vi1je sodi1e je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritobenih razlogov in razlogov, na katere je dolno paziti po uradni dolnosti (drugi odstavek 350. lena v zvezi s 366. lenom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. lenom Zakona o izvr1bi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

9.Predmet tega pritobenega postopka je sklep o ugoditvi ugovoru, ki ga je dolnik vloil zoper sklep o izvr1bi I 298/2025 z dne 10. 11. 2025, ki ga je sodi1e prve stopnje izdalo na podlagi izvr1ilnega naslova - pravnomonega in izvr1ljivega sklepa Okrajnega sodi1a v Domalah P 64/2023 z dne 17. 1. 2025 v zvezi s sklepom Vi1jega sodi1a v Ljubljani I Cp 427/2025 z dne 12. 5. 2025, in sicer zaradi uveljavitve nedenarne terjatve, prenehanja motenja posesti upnika. S sklepom o izvr1bi je sodi1e prve stopnje dolniku naloilo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa preneha z motilnim ravnanjem prepreevanja in onemogoanja dostopa in izstopa preko vhoda v poslovno cono na parceli z ID znakom: 001 in 002, in mu naloilo, da upniku, njegovim zaposlenim in njegovim poslovnim partnerjem z osebnimi vozili, dostavnimi vozili in tovornimi vozili do upniku lastnih poslovnih prostorov z ID znakom: del stavbe 003 dopusti in zagotovi nemoten dostop do poslovnega prostora upnika preko parcele z ID znakom: 001, kot pred motilnim dejanjem, vkljuno z nakladanjem in razkladanjem na parceli z ID znakom: parcela 002 (I. (a) toka izreka sklepa o izvr1bi). Za primer, e dolnik ne bo izpolnil obveznosti iz I. (a) toke izreka tega sklepa, je sodi1e prve stopnje dolniku izreklo denarno kazen v znesku 6.000,00 EUR. Odloilo je 1e, da v kolikor dolnik ne izpolni obveznosti, opravi sodi1e po uradni dolnosti izvr1bo na podlagi sklepa o izreeni denarni kazni. Hkrati izda sodi1e nov sklep, s katerim bo sodi1e izreklo novo, vi1jo denarno kazen, e bo dolnik tudi v nadaljevanju kr1il prepovedi iz I. (a) toke izreka tega sklepa (I. (b) toka izreka sklepa o izvr1bi).

ter pravnomočen in izvršljiv sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023 z dne 16. 10. 2024. Iz priloženega sklepa P 64/2023 z dne 17. 1. 2025 izhaja, da gre za končni sklep v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah zaradi motenja posesti P 64/2023, z dopolnitvi z dne 5. 11. 2025 priloženim sklepom P 64/2023 z dne 16. 10. 2024 pa je pravdno sodišče ugotovilo, da je toženec kršil prepoved iz I.b) točke sklepa tega sodišča P 64/2023 z dne 27. 6. 2023 (to je sklepa o začasni odredbi) in zato odločilo, da se izrečena denarna kazen 5.000,00 EUR iz I.c) izreka sklepa P 64/2023 z dne 27. 6. 2023 izterja po uradni dolžnosti (I. točka izreka sklepa z dne 16. 10. 2024). V II. točki izreka sklepa z dne 16. 10. 2024 je dalje pravdno sodišče odločilo, da se za primer ponovne kršitve prepovedi iz 1.b) točke sklepa tega sodiščaP 64/2023 z dne 27. 6. 2023 toženi strani izreče nova denarna kazen v višini 6.000,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti; hkrati bo sodišče izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen, če bi toženec tudi v nadaljevanju kršil prepoved iz 1.b.) točke sklepa tega sodišča P 64/2023 z dne 27. 6. 2023, pri čemer bo sodišče tako ravnalo, vse dokler seštevek kazni ne doseže 500.000,00 EUR.

Dalje iz predmetnega izvršilnega spisa I 285/2025 izhaja, da je sodišče prve stopnje nato upnika k dopolnitvi predloga za izvršbo pozvalo še s sklepom I 298/2025 z dne 24. 10. 2025, in sicer tako, da: - predloži celotni izvršilni naslov, na podlagi katerega predlaga izvršbo (konkretni sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 427/2025); in - navede dolžnikovo obveznost oziroma pravilno oblikuje izvršilni predlog in opredeli obveznost dolžnika, ki jo je le-ta dolžan izpolniti, in za dosego katere predlaga izvršbo. Tudi na ta poziv sodišča se je upnik pravočasno odzval, in sicer z vlogo z dne 5. 11. 2025. Vlogi je priložil sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 427/2025 z dne 12. 5. 2025 in opisal dolžnikovo nedenarno obveznost, ki naj bi po njegovih navedbah izhajala iz prvostopenjskega sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023 z dne 24. 10. 2024. Kot je pojasnil, za uveljavitev konkretne nedenarne obveznosti prepovedi motenja posesti, ki jo je opredelil kot nenadomestno obveznost, skladno z 226. členom ZIZ predlaga izrek denarne kazni v višini 6.000,00 EUR, če dolžnik v roku 15 dni ne vzpostavi stanja, kot mu ga nalaga sklep z dne 24. 10. 2024. Obenem je za primer ponovne kršitve prepovedi iz petega odstavka prve točke sklepa P 64/2023 z dne 24. 10. 2024 ali kršitve prepovedi iz petega odstavka druge točke sklepa P 64/2023, predlagal izrek nove, višje denarne kazni.

Na podlagi povzete prve vloge upnika z dne 29. 9. 2025 v zvezi z dopolnitvama z dne 21. 10. 2025 in z dne 5. 11. 2025 je sodišče prve stopnje dne 10. 11. 2025 izdalo sklep o izvršbi I 298/2025 z vsebino, kot je bilo povzeta v 6. točki razlogov tega sklepa.

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da navedene prve vloge upnika z dne 29. 9. 2025
, s katero se je predmetni izvršilni postopek I 298/2025 začel, niti po naslovu, niti - kar je sicer bistveno - po vsebini, ni mogoče šteti kot predlog za izvršbo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve. V njej namreč tožnik, sedaj upnik, ni predlagal prisilne izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve iz kakšnega izvršilnega naslova (konkretno iz pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023 z dne 17. 1. 2025 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 427/2025 z dne 12. 5. 2025), temveč je predlagal nadaljnjo izvršitev sklepa o začasni odredbi, izdanega v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023, in sicer z denarno kaznijo v višini 6.000,00 EUR. Kot je v vlogi z dne 29. 9. 2025 pojasnil tožnik (sedaj upnik), namreč toženec (sedaj dolžnik) kljub sklepu P 64/2023 z dne 16. 10. 2024 (s katerim je pravdno sodišče odločilo, da se izrečena denarna kazen 5.000,00 EUR izterja po uradni dolžnosti in se za primer nove kršitve izreče višja denarna kazen v znesku 6.000,00 EUR) še vedno ne spoštuje začasne odredbe.

Že sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ima sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali katerem drugem sodnem postopku, učinek sklepa o izvršbi (prim. 268. člen ZIZ). Tak učinek pomeni večje varstvo za upnika, saj mu za izvršitev začasne odredbe ne bo treba še skozi postopek dovolitve izvršbe, ampak bodo na njeni podlagi že mogoča neposedna izvršilna dejanja. Tako je predmet izvršbe lahko tudi sklep, ki ga ni izdalo izvršilno sodišče. Kot poudarja teorija, ima določba 268. člena ZIZ poseben vpliv tudi pri motenju posesti, za kar je šlo tudi v konkretnem primeru. Če je z začasno odredbo motilcu naložena dolžnost opustitve motilnih ravnanj, pa ponovno ravna na smiselno isti način, ima posestnik v rokah že sklep o izvršbi, na podlagi katerega lahko zahtevo opravo neposrednih izvršilnih dejanj. V taki situaciji se morebiten nov predlog za izdajo začasne odredbe ali predlog za izvršbo zaradi neobstoja pravnega interesa zavrže.

Po povedanem vloga upnika z dne 29. 9. 2025 niti po vsebini ne predstavlja predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za uveljavitev nedenarne terjatve, kot jo je sprva zmotno prekvalificiralo sodišče prve stopnje. Posledično prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za dvakratno pozivanje upnika k dopolnitvi vloge z dne 29. 9. 2025 kot predloga za izvršbo, s tem pa tudi ne za kasnejšo izdajo sklepa o izvršbi I 298/2025 z dne 10. 11. 2025, ko je upnik podal obe dopolnitvi. S svojim postopanjem je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZIZ in prvega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Že iz tega razloga se izpodbijana odločitev o ugoditvi ugovoru izkaže kot pravilna.

Upnik v pritožbi navaja, da ga je sodišče prve stopnje pravilno pozivalo k predložitvi pravnomočne odločitve iz pravdnega postopka P 64/2023 in sklepa višjega sodišča, ker je ugotovilo, da začasna odredba zaradi pravnomočnosti dokončne odločitve ne velja več. Višje sodišče takšnega stališča ne sprejema. Ne glede na to, kakšno je bilo stanje v pravdnem postopku zaradi motenja posesti P 64/2023 ob vložitvi konkretne upnikove vloge z dne 29. 9. 2025, ostaja dejstvo, da vloga niti po poimenovanju niti po vsebini ni predstavljala predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za uveljavitev nedenarne terjatve.

Sodišče sicer lahko stranko poziva k dopolnitvi ali popravi nepopolne ali nerazumljive vloge (prim. 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako v fazi odločanja o predlogu za izvršbo ni izključeno materialno procesno vodstvo, saj lahko sodišče upniku v primeru nesklepčnega predloga za izvršbo določi rok za odpravo nesklepčnosti. Vendar tega izvršilno sodišče ne stori, če je očitno, da upnik nesklepnosti vloge ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka - t. i. neodpravljiva nesklepčnost (prim. smiselno tretji in četrti odstavek 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje tudi po presoji višjega sodišča s svojima pozivnima sklepoma z dne 9. 10. 2025 in z dne 24. 10. 2025 popolnoma predrugačilo upnikovo pravovarstveno zahtevo iz njegove prvotne vloge z dne 29. 9. 2025, kar glede na načelo dispozitivnosti ni dopustno. Že iz tega razloga je bilo z izpodbijanim sklepom ugovoru pravilno ugodeno, tudi če bi sicer šteli, da je pri označbi izvršilnega naslova v upnikovi drugi dopolnitvi z dne 5. 11. 2025, ko je upnik (na več mestih) kot izvršilni naslov navedel sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2024 z dne 24. 10. 2024 namesto pravilno z dne 17. 1. 2025 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12. 5. 2025).

Po povedanem je sodišče prve stopnje ugovoru pravilno ugodilo že zaradi kršitve načela dipozitivnosti, nasprotni pritožbeni očitek ni utemeljen. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer se do upnikovih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na nadaljnji dolžnikov ugovor, da ne krši več obveznosti iz izvršilnega naslova, po vsebini niti ne opredeljuje. To namreč ni bilo potrebno, glede na to, da je bil sklep o izvršbi nepravilno izdan že iz procesnega razloga (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Višje sodišče pa še dodaja, da sprejeta odločitev ni ovira, da upnik na izvršilni oddelek pri sodišču prve stopnje vloži vlogo, ki bo po vsebini dejansko predlog za izvršbo za uveljavitev konkretne nedenarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, to je na podlagi pravnomočnega in izvršljivega dokončnega motenjskega sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023 z dne 17. 1. 2025 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 427/2025 z dne 12. 5. 2025. Ker je pravdni postopek zaradi motenja posesti Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023 že pravnomočno končan, namreč upnik nadaljnje izvršitve (z denarnimi kaznimi) sklepa o začasni odredbi, izdanega v pravdi P 64/2023, niti ne more več doseči, temveč je edini pravilen način, da - upoštevaje trditve, da dolžnik še vedno delno krši svojo obveznost - pravno varstvo svoje judikatne terjatve uveljavlja v izvršilnem postopku, z vložitivijo predloga za izvršbo na izvršilni oddelek sodišča prve stopnje.

Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnik, saj z njim ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).