Jedro

Za odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe je po (noveliranem) prvem odstavku 35. člena ZIZ pristojno sodišče, ki je že odločilo o predlogu za izvršbo.

Izrek

Za odločitev o predlogu je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

Obrazložitev

Upnik je dne 30.1.2003 pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici predlagal poleg dosedanjega sredstva izvršbe v izvršilnem postopku pod opr.št. IV I 1654/96 še dodatno sredstvo izvršbe in sicer izvršbo na nepremičnino, vpisano v zemljiški knjigi pod vl. št. 340 k.o...

Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici se je s sklepom opr. št. In 14/03 z dne 3.2.2003 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah. Nepremičnina, na katero predlaga upnik izvršbo, leži v katastrski občini ..., za katero je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah ni sprejelo pristojnosti in je dne 19.5.2003 predlagalo, da Vrhovno sodišče RS odloči v sporu o pristojnosti. Izvršilni postopek zoper dolžnika pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici je v teku, po prvem odstavku 35. člena ZIZ pa je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače. V obravnavanem primeru upnik po izdaji sklepa o izvršbi predlaga razširitev izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom. Tretji odstavek 17. člena ZPP pa določa, da sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na pristojnost, ampak ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga. V predmetni izvršilni zadevi je zato še vedno pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

Za odločitev o predlogu je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

Sklep o krajevni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici temelji na določbi 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in 75/02), po kateri je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

Navedeno sodišče pa je prezrlo, da upnik ni vložil predloga za izvršbo, ampak predlog, da se dovoli, poleg dosedanjega sredstva izvršbe, še dodatno novo sredstvo izvršbe in sicer izvršba na nepremičnine. Zaradi izterjave upnikove terjatve 121.394,60 SIT s pripadki že teče izvršba pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici pod opr. št. IV I 1654/96, po tretjem odstavku 34. člena ZIZ pa se do konca izvršilnega postopka lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev izvršba še z drugimi sredstvi izvršbe. Mogoča je torej razširitev izvršbe oziroma naknadna kumulacija sredstev in predmetov izvršbe. Za odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe pa je po (noveliranem) prvem odstavku 35. člena ZIZ pristojno sodišče, ki je že odločilo o predlogu za izvršbo. Do enakega zaključka pripelje smiselna uporaba 17. člena o Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002), kot v skladu s 15. členom ZIZ predlaga Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. Krajevna pristojnost se namreč določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Kljub morebitni kasnejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej. Pristojnost se ustali. Zato je v obravnavani zadevi tudi za odločitev o predlogu glede dodatnega sredstva izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, ki je zoper dolžnika dovolilo izvršbo, ki je pred tem sodiščem še vedno v teku. Vrhovno sodišče je tako odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.