Jedro

Ni pomisleka proti temu, da se nominalno v registru poveča osnovni kapital (ki je tisti del celotnega kapitala, ki so ga vpisali oz. vplačali delničarji) tudi na račun revalorizacije, ki se izvede z oblikovanjem revalorizacijskega popravka. Če bi se revalorizacija ne izvedla, bi se s tem avtomatično povečal čisti dobiček, ki bi se kot nerazporejen lahko uporabil tudi za povečanje osnovnega kapitala. Pri tem pripada povečana vrednost kapitala posameznim družbenikom v razmerju njihovih deležev v osnovnem kapitalu; to razmerje se z povečanjem osnovnega kapitala ne poruši.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja A. d.o.o. A. kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog predlagatelja za vpis povečanja osnovne pogodbe z dne 9.11.1998. Proti sklepoma sodišč druge in prve stopnje vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sicer napačne uporabe določb 451. člena in 58. člena ZGD oziroma neuporabe določbe prvega odstavka 333. člena ZGD ter predlaga spremembo sklepov sodišč druge in prve stopnje tako, da se dovoli predlagani vpis v sodni register.

Predlagatelj na zahtevo za varstvo zakonitosti ni odgovoril. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določilu drugega odstavka 451. člena ZGD se povečanje osnovnega kapitala lahko izvede tudi tako, da se za povečanje uporabijo rezerve ali dobiček družbe (takoimenovano nominalno povečanje osnovnega kapitala). Revalorizacijske rezerve oziroma izvedena revalorizacija kapitala tedaj niso posebej izrecno navedene kot osnova za nominalno povečanje osnovnega kapitala.

V bilanci stanja pod točko 2A 58. člena ZGD so revalorizacijske rezerve uvrščene med taksativno naštete minimalne podatke o kapitalu: osnovni kapital; revalorizacijske rezerve; nerazdeljeni dobiček; izguba. Takšna opredelitev revalorizacijskih rezerv je razumljiva glede na določbo 67. člena ZGD, da se kapital izkaže na koncu poslovnega leta po realni vrednosti (in da revalorizacijo podrobneje določajo ustrezni računovodski standardi, ki se uporabljajo po določbi 50. in 55. člena ZGD). V skladu s tem se že v uvodu v slovenske računovodske standarde (SRS) pod točko 8 uvaja finančno pojmovanje kapitala, kar pomeni njegovo revaloriziranje v inflacijskih razmerah zaradi ohranitve njegove realne vrednosti. Po SRS 8.8 revalorizacijski popravek kapitala zato vrednostno dopolnjuje izkazovanje osnovnega kapitala. Pri revalorizaciji gre vsebinsko tedaj za prilagajanje vrednosti kapitala novi kupni moči denarja, ki je zaradi inflacije manjša. Pripominja se, da SRS 24.1. v bilanci stanja pod točko V. ne uporabljajo več izraza revalorizacijske rezerve iz bivšega Zakona o računovodstvu (Ur. l. SFRJ, št. 12/89 - 61/90) in ZGD, temveč revalorizacijski popravek kapitala, kot ta izraz uporablja tudi konto 94 Kontnega okvira za gospodarske družbe (Ur. list RS, št.1 6/94).

Zato ni pomisleka proti temu, da se nominalno v registru poveča osnovni kapital (ki je tisti del celotnega kapitala, ki so ga vpisali oz. vplačali delničarji) tudi na račun revalorizacije, ki se izvede z oblikovanjem revalorizacijskega popravka. Če bi se revalorizacija ne izvedla, bi se s tem avtomatično povečal čisti dobiček, ki bi se kot nerazporejen lahko uporabil tudi za povečanje osnovnega kapitala. Pri tem pripada povečana vrednost kapitala posameznim družbenikom v razmerju njihovih deležev v osnovnem kapitalu; to razmerje se z povečanjem osnovnega kapitala ne poruši. V skladu s takšnim razlogovanjem je tudi stališče številka 16, ki ga je zavzel strokovni svet Slovenskega inštituta z revizijo na seji dne 11.12.1997: revalorizacijski popravek osnovnega kapitala je del celotnega kapitala, ki ga podjetje lahko v celoti uporabi za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe (objavljeno v reviji Revizor št. 12/1997; inštitut je bil sicer ustanovljen na podlagi 5. člena Zakona o revidiranju - Ur. list RS, št. 32/93, in po 6. členu zakona tudi določa in objavlja računovodske standarde).

Pripominja se še glede na izvajanja zahteve za varstvo zakonitosti, da je nominalno povečanje osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo v celoti urejeno v 451. členu ZGD in da zato ni potrebno še dodatno analogno uporabljati določbe 333. člena ZGD, ki se nanaša na povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe v delniških družbah.

Glede na tako stanje stvari je bilo treba zahtevi za varstvo zakonitosti ugoditi in razveljaviti spodbijana sklepa sodišč druge in prve stopnje ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje o predlogu za povečanje osnovnega kapitala predlagatelja.