Up-326/98

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. maja 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper:

O b r a z l o ž i t e v

1.Dne 7. 8. 1998 je Ustavno sodišče prejelo dopis Vrhovnega sodišča, kateremu sta bili priloženi dve vlogi pritožnika: - dopolnitev ustavne pritožbe št. Up-108/98, datirana z dnem 29. 4. 1998, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo 5. 8. 1998, s priloženimi sodnimi odločbami;

- "zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep Ustavnega sodišča št. Up-108/98 z dne 8. 7. 1998", vložena na Vrhovno sodišče dne 5. 8. 1998.

2.V dopolnitvi ustavne pritožbe pritožnik navaja, da je bil pripor, podaljšan po opravljeni preiskavi, neustaven, saj zanj ni več razlogov. Vlogi prilaga v prvi alinei izreka tega sklepa naveden pravnomočen sklep o prvem podaljšanju pripora za mesec dni in sklep Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora na predlog preiskovalnega sodnika za osem dni. Predlaga odpravo pripora.

3.V zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep Ustavnega sodišča navaja, da mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva, ker je preiskovalni sodnik zavrnil njegovo pošto Ustavnemu sodišču, s tem pa naj bi sodnik storil tudi kaznivo dejanje. Navaja, da naj bi dopolnitev ustavne pritožbe poslal Ustavnemu sodišču dne 29. 4. 1998 ob 20. uri preko uprave zaporov, za kar ima dokaz (potrjeno kuverto, katere fotokopijo prilaga). Pošta naj bi bila nato posredovana v pregled preiskovalnemu sodniku, ki pa naj bi jo zavrnil. Pritožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče razveljavi sklep Ustavnega sodišča in zadevo vrne v ponovno obravnavo temu sodišču.

4.Po pregledu spisa št. Up-108/98 je Ustavno sodišče ugotovilo, da ustavna pritožba ni bila zavržena, ker je pritožnik ne bi dopolnil, temveč je bil opravljen njen preizkus v obsegu osnovni vlogi priloženih sodnih odločb (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 339/98 z dne 26. 3. 1998, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 120/98 z dne 3. 4. 1998 in sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 64/98 z dne 9. 4. 1998). Po opravljenem preizkusu pa Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ugotovilo, da sodišča z izpodbijanimi odločbami očitno niso kršila zatrjevanih človekovih pravic. Ker je po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) mogoče vložiti ustavno pritožbo zoper vsak posamični akt državnega organa (če so pri tem izpolnjeni tudi drugi pogoji iz ZUstS), sta bili pritožnikovi naknadno prispeli vlogi vpisani kot nova ustavna pritožba.

5.Ker je bilo v postopku preiskusa ustavne pritožbe ugotovljeno, da je pritožnik dne 27. 11. 1998 nastopil prestajanje zaporne kazni, ga je Ustavno sodišče pozvalo, naj sporoči, ali vztraja pri ustavni pritožbi zoper sklepe o podaljšanju pripora. Ker je bila njegova vloga tudi drugače tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, pa ga je Ustavno sodišče na podlagi 54. člena ZUstS tudi pozvalo, naj ustavno pritožbo, če vztraja pri njej, v določenem roku dopolni z navedbo domnevno kršenih človekovih pravic in dejstev, ki te kršitve utemeljujejo. Opozorjen je bil tudi na možne posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnil.

6.V odgovoru (z dne 13. 2. 1999) na navedeni poziv je pritožnik navedel, da vztraja pri ustavni pritožbi zoper priporne sklepe, ni pa je v ničemer dopolnil. Ker pritožnik v odgovoru na poziv Ustavnega sodišča ni navedel niti, katere pravice naj bi mu bile kršene z izpodbijanimi pripornimi sklepi, niti ni navedel dejstev, ki bi morebitne kršitve utemeljevala, ustavne pritožbe zoper priporne sklepe ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS. Njegova vloga je kljub odgovoru na poziv še vedno tako nepopolna, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči (prva alinea izreka tega sklepa).

7.Z navedenim odgovorom na poziv za dopolnitev vloge pa je pritožnik ustavno pritožbo smiselno tudi razširil na (v drugi alinei izreka tega sklepa navedeno) pravnomočno obsodilno sodbo, s katero naj bi bil spoznan za odgovornega poskusa storitve kaznivega dejanja umora. Ker je bila njegova ustavna pritožba tudi v delu, v katerem jo je razširil na pravnomočno sodbo, tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, ga je Ustavno sodišče ponovno pozvalo, naj ustavno pritožbo dopolni v skladu z določbami ZUstS.

8.V odgovoru (z dne 14. 4. 1999) na poziv za dopolnitev vloge je pritožnik predlagal obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

Predloga konkretno ni obrazložil. Navedel je tudi, da mu je bila pravnomočna sodba vročena dne 13. 11. 1998 in da je zoper njo na Vrhovno sodišče vložil dve izredni pravni sredstvi, o katerih še ni bilo odločeno. Ena od njih naj bi bila zahteva za izredno omilitev kazni.

9.S poizvedbami na Okrožnem sodišču v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da je pritožnik zoper pravnomočno sodbo dne 9. 12. 1998 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri še ni bilo odločeno.

10.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko vloži ustavna pritožba šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pritožnik je vložil ustavno pritožbo, preden je bilo odločeno o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti zoper izpodbijano pravnomočno sodbo, in predlagal izjemno obravnavo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Vendar pa ustavne pritožbe ni mogoče obravnavati niti po drugem odstavku 51. člena ZUstS. V prvem odstavku 52. člen ZUstS namreč določa, da je rok za vložitev ustavne pritožbe 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Pritožnik sam navaja, da mu je bila izpodbijana sodba pritožbenega sodišča vročena dne 13. 11. 1998, ustavno pritožbo pa je pritožnik razširil na pravnomočno obsodilno sodbo šele dne 13. 2. 1999. Vložena je bila torej po izteku 60 dnevnega roka od vročitve akta, zoper katerega bi bila po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS morda dovoljena. Pravočasnost je ena od procesnih predpostavk za vložitev ustavne pritožbe. Ker v obravnavanem primeru ni podana, izjemne obravnave po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pa pritožnik ni predlagal, je bilo treba ustavno pritožbo kot prepozno zavreči (druga alinea izreka tega sklepa).

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Ciril Ribičič in Franc Testen.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk