Jedro

Nagrada za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.

Nagrada za postopek pomeni plačilo vseh storitev v postopku, ki jih opravi odvetnik in ki niso zajeta v drugih nagradah (npr. v nagradi na narok), torej ne le za sestavo pisnih vlog, ki jih odvetnik pošlje sodišču, ampak tudi za pregled pisnih gradiv, posvete, nasvete, mnenja in druga opravila, povezana z zadevo.

Izrek

Tožbi se deloma ugodi tako, da se sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 135/2010 z dne 17. 12. 2010 odpravi v 2. odstavku izreka glede zavrnitve nagrade za postopek in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se tožnici, ki je odvetnica, izplačajo nagrada in stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupnem znesku 222,36 EUR, v presežnem delu pa je njen zahtevek za izplačilo nagrade in stroškov zavrnila.

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila tožnica z odločbo istega organa z dne 26. 3. 2010 določena za izvajanje BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v individualnem delovnem sporu I Pd 5/2010, ki je potekal pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. V zvezi s priznano višino nagrade in stroškov toženka navaja, da se je zadeva končala s poravnavo, tožnici pa ni priznala priglašene nagrade za postopek, ker sta bili tožba in pripravljalna vloga vloženi še pred priznanjem brezplačne pravne pomoči, priglašene nagrade za drugi narok pa zato, ker se v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) nagrada za istovrstne storitve izplača le enkrat, ne glede na število storitev. Pri tem se sklicuje na smiselno uporabo 14. člena ZOdvT.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je upravičena tudi do povračila nagrade za postopek, saj pri odmeri te nagrade ni relevantno, ali je bila v postopku, glede katerega je bila odobrena BPP, pred tem že vložena kakšna vloga. V obravnavani zadevi je tožnica opravila pregled pisnega gradiva in posvete z upravičencem do BPP ter mu dala tudi nasvete in mnenja v zadevi. Glede tega se sklicuje na prvi odstavek opombe 3 v tretjem delu ZOdvT, po kateri nagrada za postopek nastane že za pregled pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Poleg tega sta bila v zadevi opravljena dva naroka, toženka pa je tožnici priznala le nagrado za enega, za kar ni imela podlage v 14. členu ZOdvT, poleg tega pa je tako ravnanje v nasprotju s sodno prakso. Sklicuje se na zadevo Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2385/2010. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v delu, v katerem je bil njen predlog za plačilo stroškov v presežku zavrnjen, spremeni tako, da ji poleg že odmerjenih stroškov prizna še stroške v znesku 261,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi v delu, v katerem je bil njen predlog za plačilo stroškov v presežku zavrnjen in v tem delu zadevo vrne v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da iz 6. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izhaja, da odvetnik ni upravičen do povračila stroškov, ki nastanejo pred izdajo sklepa o odobritvi BPP. Prav za take storitve pa zahteva nagrado tožnica. Poleg tega se v skladu z nameni in cilji ZOdvT nagrada za istovrstne storitve izplača le enkrat, ne glede na število storitev, kar smiselno izhaja iz 14. člena ZOdvT. Zato je tožnici upravičeno priznala nagrado le za en narok, pravilnost takega stališča pa izhaja tudi iz sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča (sklep Pdp 389/2010 z dne 20. 5. 2010). ZOdvT v tretjem delu tarife, v drugem odstavku opombe 3, ne določa, da nagrada nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku, kot je to izrecno določeno za kazenske zadeve. Načelo ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke sodi tudi med temeljna načela ZOdvT, kot so opredeljena v predlogu zakona, ki je bil objavljen v Poročevalcu št. 28/2008. Tožba je delno utemeljena.

Ni pravilno tožbeno stališče, da tožnici v delovnem sporu, v kateri je bila določena kot izvajalka BPP, pripada nagrada tudi za drugi narok.

V drugem odstavku opombe 3 tretjega dela Odvetniške tarife je določeno, da nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih izven naroka, usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka. Nagrada ne nastane za odvetnikove razgovore s svojo stranko.

Že predlagatelj zakona je v obrazložitvi te opombe v predlogu ZOdvT (Poročevalec DZ, št. 28/08) navedel, da nastane nagrada za narok enkrat, ne glede na to ali se je odvetnik udeležil enega ali več narokov. O zakonodajalčevem namenu, da se v postopkih iz tretjega dela tarife, torej tudi v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, prizna nagrada po tarifni številki 3102 le za en narok tudi v primeru, če je bilo opravljenih več narokov, je mogoče sklepati tudi iz nekaterih drugih tarifnih številk iz četrtega dela (kazenski postopek – tarifna številka 4312, 4332) in petega dela (postopek o prekrških – tarifna številka 5201, 5301) tarife, v katerih je določena nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave oziroma nagrada za narok vsak dan, na katerega se opravi vsaj en narok v tam navedenih postopkih. Tudi v drugem odstavku opomb 4 in 5 je izrecno določeno, da nagrada za narok nastane z udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Zakonodajalec je torej v primerih, kjer je predvidel odstopanje od splošne ureditve, da nastane nagrada za narok le enkrat, to tudi izrecno navedel v postavkah tarife ali v opombah. Kot že navedeno, to za postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči ne velja.

Do tega vprašanja se je zaradi neenotne sodne prakse višjih sodišč opredelilo tudi Vrhovno sodišče RS in v sklepu II Ips 56/2011 z dne 14. 4. 2011 zavzelo stališče, da nagrada za narok po tarifni številki 3102 vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.

Utemeljen pa je tožbeni očitek, ki se nanaša na nepriznano nagrado za postopek po tarifni številki 3100. Po prvem odstavku opombe 3 nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo.

Iz navedenega izhaja, da nagrada za postopek pomeni plačilo vseh storitev v postopku, ki jih opravi odvetnik in ki niso zajeta v drugih nagradah (npr. v nagradi na narok), torej ne le za sestavo pisnih vlog, ki jih odvetnik pošlje sodišču, ampak tudi za pregled pisnih gradiv, posvete, nasvete, mnenja in druga opravila, povezana z zadevo. V drugem odstavku iste opombe je pri nagradi za narok celo izrecno predvideno, da ta nagrada ne nastane za odvetnikove razgovore s svojo stranko, kar po mnenju sodišča pomeni, da je plačilo te storitve zajeto v nagradi za postopek.

To pomeni, da nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ne more biti le nagrada za vložene pisne vloge, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, po drugi strani pa, da zavrnitev te nagrade ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da v okviru BPP ni bila sestavljena in vložena nobena pisna vloga ter s tem tudi ne na dejstvu, da so bile morebitne pisne vloge sestavljene in vložene pred odobritvijo BPP, kot izhaja in odgovora na tožbo. Celo v primeru, ko na odvetnika ni bilo preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku in je bilo npr. pooblastilo za zastopanje stranke omejeno le na en narok, je odvetnik upravičen tako do nagrade za postopek (tarifna številka 3500) kot do nagrade za narok (tarifna številka 3501).

Sodišče je zato tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na odločitev o nagradi za postopek s pripadajočim DDV, izpodbijani sklep v tem obsegu odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (tretji odstavek istega člena). V preostalem delu je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Čeprav je tožnica s tožbo uspela le deloma, so bili stroški zanjo oziroma za postopek enaki, kot če bi uspela v celoti, zato ji je sodišče priznalo celoten znesek, določen v Pravilniku.

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu s 5. členom Pravilnika se pri določitvi in povrnitvi stroškov tožnikom ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če bi v postopku nastali tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov. Sodišče še pojasnjuje, da bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).