Jedro

Samo dejstvo, da je bil menični obrazec (blanket) fotokopiran, ne vpliva na veljavnost menice, v kolikor le ta vsebuje vse z ZM določene bistvene sestavine oziroma sestavne dele (načelo pisnosti).

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo predlog upnika za izvršbo na podlagi priložene menice.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa na način, da se predlogu za izvršbo ugodi ter dolžniku naloži v plačilo stroške tega postopka, podredno za razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasni, da je menica, ki jo je priložil predlogu za izvršbo v izvirniku. Menični obrazec je natisnjen na A4 formatu papirja, vsebina pa je ročno izpolnjena, podpisana in ožigosana. Celotno besedilo, prav tako žig in podpis na menici niso kopija, ampak originalen zapis. Vsebina menice je v skladu s 1. členom Zakona o menici (v nadaljevanju ZM). Poudari, da niti ZM, niti Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ali sodna praksa ne določajo, da mora biti menica izpolnjena na obrazcu izdanem s strani Državne založbe Slovenije ali drugem izdanem obrazcu. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za dovolitev izvršbe na podlagi predložene menice, ker je ocenilo, da predlog ni popoln (peti odstavek 108. člena ZPP). Upnik kljub pozivu sodišča menice naj ne bi predložil v papirnatem izvirniku, temveč v prevlečeni fotokopiji meničnega obrazca.

Sodišče druge stopnje takšnemu zaključku glede na pritožbena izvajanja ne pritrjuje.

6. Ker je menica vrednostni papir, zanjo veljata tudi določili prvega odstavka 216. člena in 217. člena Obligacijskega zakonika. Po prvem citiranem določilu je terjatev iz vrednostnega papirja vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku, po drugem pa se lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva samo ob predložitvi tega papirja. Pravilna uporaba citiranih določil pomeni, da brez predložitve menice, terjatve, ki iz menice izhaja, ni mogoče izterjati. Oziroma drugače povedano: tako kot s fotokopijo bankovca ni mogoče plačati obveznosti, tudi s fotokopijo menice ni mogoče doseči izplačila zneska, navedenega na menici. V obravnavanem primeru je tako bistveno, ali je upnik k predlogu za izvršbo priložil menico v ustrezni obliki ali ne (41. in 41.a člen ZIZ).

7. V skladu z načelom menične strogosti je potrebno v sodnem postopku v izvirniku (ali v overjenem prepisu) predložiti le menico, ne velja pa to obvezno tudi za menično izjavo oziroma pooblastilo za izpolnitev menice. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je k predlogu upnika za izvršbo bila priložena menica v izvirniku in ne v prevlečeni fotokopiji meničnega obrazca, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Iz priložene menice namreč izhaja, da je menični obrazec natisnjen na A4 formatu papirja, vsebina pa je ročno izpolnjena, podpisana in požigosana. Samo dejstvo, da je bil menični obrazec (blanket) fotokopiran, kar priznava upnik v pritožbi, ne vpliva na veljavnost menice, v kolikor le ta vsebuje vse z ZM določene bistvene sestavine oziroma sestavne dele (načelo pisnosti). Le pravilno izpolnjena bianco menica z vsemi sestavinami predstavlja temelj za izplačilo, dolžnik pa ima nato možnost ugovorov, da je bila ta izpolnjena v nasprotju s sporazumom – izrecnim oziroma tistim, ki izhaja iz osnovnega posla.

8. Sodišče druge stopnje poudarja, da tudi sicer verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršba, upniku, v kolikor ne gre za primer iz 41.a člena ZIZ, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (šesti odstavek 41. člena ZIZ).

9. Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je predlog upnika za izvršbo formalno pomanjkljiv (nepopoln po petem odstavku 108. člena ZPP). Navedena relativna bistvena kršitev postopka je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju v skladu z določbami ZM presoditi, ali priložena menica vsebuje vse z zakonom določene sestavine ter v odvisnosti od tega ugoditi predlogu za izvršbo ali pa ga zavrniti, pred odločanjem pa tudi presoditi, ali je sploh krajevno pristojno v predmetnem postopku (40.c člen ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).