Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe izhaja, da sta oba organa naravo ključne okoliščine pripisala dejstvu, da je tožnik na podlagi predhodno izdane odločbe, s katero mu je bila na temelju vsebinsko enake vloge dovoljena postavitev transparenta v enaki velikosti in z enako vsebino, dejansko postavil transparent v nasprotju z izdano odločbo. Postavljeni transparent namreč ni bil pripravljen v vsebini in namenu sporočilne vrednosti, zatrjevane v vlogi za izdajo dovoljenja. Te okoliščine pa po presoji sodišča ne morejo pomeniti obnovitvenega razloga, ampak gre pri tem za (drugo) vprašanje, tj. vprašanje pravilnosti izvršitve odločbe. To pa je obenem vprašanje, ki se obravnava v postopku nadzora ter rešuje z inšpekcijskimi ukrepi, ki jih je v primeru nedovoljenega ravnanja mogoče izreči stranki in tako doseči zakonito stanje, ne pa z obnovo postopka izdaje odločbe, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep občinske uprave Občine ... št. 371-186/2018 z dne 9. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, navedenim v izreku te sodbe, je občinska uprava Občine ... kot prvostopenjski organ sklenila, da se postopek izdaje dovoljenja za začasno izobešanje transparentov čez občinsko cesto ... in ..., končan z odločbo št. 371-186/2018 z dne 11. 4. 2018, obnovi po uradni dolžnosti (1. točka izreka) in da izdaja tega sklepa zadrži izvršitev navedene odločbe (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo tožniku z zgoraj navedeno odločbo št. 371-186/2018 (v nadaljevanju: odločba z dne 11. 4. 2018) pod v njej določenimi pogoji izdano dovoljenje za začasno izobešanje transparentov za čas od 15. 10. 2018 do 3. 12. 2018. Prvostopenjski organ je nato po uradni dolžnosti začel obnovo postopka za izdajo predmetnega dovoljenja. Kot pojasnjuje, je 4. 4. 2018 na podlagi vsebinsko enake vloge tožnika izdal odločbo št. 371-170/2018 (v nadaljevanju: odločba z dne 4. 4. 2018) za postavitev transparenta enake velikosti z isto vsebino za obdobje od 9. 4. 2018 do 7. 5. 2018, ki pa ga je tožnik postavil v nasprotju z izdano odločbo, saj transparent ni bil pripravljen v vsebini in namenu sporočilne vrednosti, zatrjevane v vlogi za izdajo dovoljenja. V tej je tožnik navedel, da je vsebina namenjena izboljšanju prometne varnosti z napisoma "VOZI PREVIDNO" in "PONOSNI NA ..."; na dejansko izobešenem transparentu pa je bil drugonavedeni napis zapisan na veliko, z dodatkom "PNI" na levi in desni, medtem ko je bilo "VOZI PREVIDNO" zapisano z bistveno manjšimi črkami. Ker gre pri odločbi z dne 11. 4. 2018 za dovoljenje za transparent z enako vsebino (v drugem časovnem obdobju), v času od 9. 4. 2018 do 7. 5. 2018 izobešeni transparent pa je bil postavljen v nasprotju z odločbo z dne 4. 4. 2018, je možno utemeljeno sklepati, da bo v obdobju iz odločbe z dne 11. 4. 2018 postavljen enak transparent, ki ne bo izpolnjeval zahtev iz odločbe. Ker bi bil takšen transparent, če bi bil postavljen, v nasprotju z odločbo z dne 11. 4. 2018, je bilo sklenjeno, da se postopek njene izdaje obnovi po uradni dolžnosti na podlagi 5. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), saj je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb in ne izpolnjuje 1. alineje 78. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1), saj s tovrstnim napisom udeležencem v prometu ne podaja pomembne informacije, za katero ni predpisana prometna signalizacija, ne dosega namena, za katerega je bilo dovoljenje izdano, za udeležence v prometu ni izkazana sporočilnost in sinergijski učinki, kot je bilo predstavljeno v vlogi, na podlagi katere je bilo dovoljenje izdano. Suspenzivni učinek (2. točka izreka) izpodbijanega sklepa ima podlago v drugem odstavku 272. člena ZUP.

3. Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep je župan s svojo (v nadaljevanju: drugostopenjsko) odločbo št. 371-328/2018 z dne 8. 8. 2018 zavrnil in še odločil, da posebni stroški postopka niso nastali. Tudi drugostopenjski organ meni, da je podan obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, saj je do nepravilne, za stranko ugodne odločitve prišlo, ker se je prvostopenjski organ oprl na navedbe stranke, ki so se kasneje izkazale za neresnične, s čimer je bil prvostopenjski organ zaveden oziroma spravljen v zmoto. To je tudi sankcija za kršitev temeljnega načela dolžnosti govoriti resnico (11. člen ZUP). Tožnik je v vlogi navedel, da bo transparent vseboval besedilo "VOZI PREVIDNO", ki predstavlja skrb za varnost v prometu, in "PONOSNI NA ...", ki sporoča, da so občani ponosni na ..., da spoštujejo svoje okolje, varnost, čisto mesto, prijetno vzdušje in živijo po pravilih, obiskovalcem pa sporočajo, da to želijo tudi od njih, da spoštujejo pravila, da bo ostalo varno za vse. Iz transparenta, ki ga je izobesil na podlagi odločbe z dne 4. 4. 2018 (od 9. 4. 2018 do 7. 5. 2018), pa je razvidno, da ne odraža vsebine v vlogi zatrjevanega sporočila in ne dosega namena izdanega dovoljenja, to je izboljšanja prometne varnosti. Za tožnika ugodna odločba je bila izdana na podlagi njegovih neresničnih navedb v vlogi, ne pa opustitve navedbe, da bo na transparentu tudi kratica "PNI". Drugostopenjski organ kot neutemeljen zavrača ugovor, da prvostopenjski organ tožnika ni pozval k razjasnitvi glede natančnega prikaza zapisa na transparentu. Meni, da bi bilo v nasprotju z namenom izrednega pravnega sredstva obnove postopka, če se kršitve zakonitosti, ki so odločilne za varstvo javnega interesa in pomenijo obnovitveni razlog, ne bi sanirale, četudi organ ne pozove stranke k izjasnitvi o natančnem zapisu, ko pa se ščiti javni interes oziroma obstaja sum o izkrivljanju le-tega v korist zasebnemu interesu. Tožnik je namreč na postavljenem transparentu izpostavil povsem drugačno sporočilno vsebino, kot izhaja iz pridobljenega dovoljenja.

4. Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija prvostopenjski sklep, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, in sicer zaradi nepravilne uporabe zakona, zaradi bistvene kršitve pravil postopka ter zaradi nepopolno oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se postopek izdaje predmetnega dovoljenja ne obnovi po uradni dolžnosti, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni upravni postopek. Zahteva tudi, da mu toženka povrne vse stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V tožbi tožnik poudarja, da v postopku odločanja ni bil nikoli pozvan k natančnejši opredelitvi glede izgleda transparenta, da izredna pravna sredstva niso namenjena popravljanju pomanjkljivega vodenja postopka na prvi stopnji ter da je neutemeljeno sklepanje, da bo zagotovo uporabil isti oziroma enak transparent kot v aprilu in maju 2018 oziroma da bodo postavljeni transparenti po odločbi z dne 11 4. 2018 v nasprotju z vlogo za njihovo postavitev. Razlogov za obnovo postopka, ki jih je navedel organ, se ne da preizkusiti. Tudi sicer, torej četudi bi tožnik izobesil enak transparent, kot ga je v aprilu in maju 2018, pogoji za obnovo postopka niso podani. V svoji vlogi ni podal nikakršne neresnične navedbe oziroma ni navedel velikosti, barve in položaja napisov na transparentu, organ pa ga k temu tudi ni pozval. Na transparentu je bilo napisano vse, kar je tožnik navedel v svoji vlogi, ki jo je podal skladno z Odlokom o občinskih cestah v občini ..., z njo pa je izpolnil tudi pogoje iz ZCes-1 (ki se sicer nanaša le na državne ceste), in sicer z napisom "VOZI PREVIDNO" pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 78. člena, z napisom "PONOSNI NA ..." pa pogoj iz 2. alineje te določbe ZCes-1. Pri dodani kratici PNI ne gre za novo besedo, ampak zgolj za skrajšanje napisa. Sicer pa po sodni praksi predmetni obnovitveni razlog ne pomeni, da se postopek lahko obnovi, če stranka določenih, sicer relevantnih dejstev v svoji vlogi ni navedla. Kot dokaze za svoje navedbe tožnik poleg izpodbijanega sklepa, pritožbe zoper ta sklep in drugostopenjske odločbe predlaga še svojo vlogo za postavitev transparentov, odločbo z dne 11. 4. 2018, odločbo št. 3502-141/2018-5 z dne 6. 6. 2018, sklep št. 3502-141/2018 z dne 24. 4. 2018, račun za izdelavo transparenta, predlaga vpogled v upravni spis, prilaga pa tudi sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 291/2008. 6. Hkrati s tožbo je tožnik vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), ki ji je toženka nasprotovala. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo s sklepom št. III U 220/2018 z dne 4. 9. 2018, ki je pravnomočen. Predmet odločanja v tem upravnem sporu je torej ostala tožba zoper izpodbijani sklep.

7. Toženka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. V odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri izpodbijanem sklepu in njegovih razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne in tožniku naloži, da ji povrne stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da iz odločbe z dne 11. 4. 2018 izhaja identična vsebina transparenta kot iz odločbe z dne 4. 4. 2018, iz česar se lahko sklepa, da gre za isti transparent. Tega je glede na predloženi račun tožnik nabavil že 30. 3. 2018. Tudi sicer je nelogično, da bi naročal dva različna transparenta, ko pa gre za isto akcijo in isto lokacijo. Toženka navaja, da je tožnik pobudnik gibanja Ponosni na ... (PNI), namenjenega lokalnim volitvam, s čimer se ujemajo tudi datumi iz odločbe z dne 11. 4. 2018. Prvostopenjski organ je bil spravljen v zmoto, da je namen transparenta izboljšanje prometne varnosti, ne pa vsebina s politično konotacijo, ki je toženka ne more dopustiti. To izhaja že iz določb 78. člena ZCes-1. Če se lahko na podlagi nenavedenih dejstev res razobeša karkoli, se postavlja vprašanje pravnega varstva oziroma potrebnosti dovoljenja, ki ga je tožnik prekoračil. Neutemeljeni so očitki, da ga toženka ni pozvala k natančni opredelitvi izgleda transparenta, ker tega po določbah ZUP ni bila dolžna, saj je bila tožnikova vloga popolna. Tožba je nesklepčna oziroma kontradiktorna, ko tožnik najprej navaja, da bi ga toženka morala pozvati k dopolnitvi vloge, nato pa, da je vlogo podal skladno s predpisi, pri čemer priznava, da v njej ni navedel kratice PNI. Toženka je po izdaji odločbe z dne 11. 4. 2018 izvedela za obstoj verjetnosti, da je tožnik v vlogi podal neresnične navedbe o tem, da je vsebina transparenta namenjena za izboljšanje prometne varnosti, medtem ko je iz razobešenega transparenta bila razvidna drugačna vsebina. Ker se je organ oprl na neresnične navedbe stranke, s katerimi je bil spravljen v zmoto, je podan obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP (tako npr. sodba tega sodišča v zadevi II U 282/2013). Toženka kot dokaze predlaga še fotografijo transparenta, odločbi z dne 11. 4. 2018 in 4. 4. 2018, predlaga tudi zaslišanje A.A. ter B.B., vodje urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj, in C.C., višjega svetovalca za promet. 8. Tožnik v pripravljalni vlogi prereka navedbe toženke. Poudarja, da je transparent vseboval vse v vlogi navedene napise. Če bi se toženki zdel bistven videz transparenta ter velikost in lega napisov, bi pojasnilo o tem morala zahtevati v rednem postopku. Glede tožbi priloženega računa tožnik pojasnjuje, da je to račun zgolj za en transparent, dovoljena pa mu je bila postavitev dveh, zadnjega še ni naročil. Sicer pa zgolj izdan račun ne dokazuje vsebine transparenta. Ker je toženkina fotografija v aprilu in maju 2018 postavljenega transparenta nejasna, prilaga svojo fotografijo. Dodaja, da je v vlogi jasno navedel, da bo na transparentu tudi napis Ponosni na ..., toženka je bila s tem seznanjena. Katere tožnikove navedbe naj bi bile neresnične oziroma s čim je prekoračil dovoljenje, ni pojasnila.

9. Toženka v pripravljalni vlogi opozarja, da so tožnikove navedbe kontradiktorne s tožbenimi, ko je navedel, da je transparent že naročil in plačal in to dokazoval z računom. To kaže na zavajanje, kar izhaja tudi iz tožnikove fotografije transparenta, saj je ta isti glede na v aprilu in maju 2018 razobešeni transparent, velikost črk pa kaže na nesorazmerje med navedbo "varna vožnja" in "PNI". Dovoljenje z dne 11. 4. 2018 je bilo izdano prav do časa, ko bi bil razpisan morebitni drugi krog lokalnih volitev, tožnik pa je, kar je razvidno iz priloženega članka iz Primorskih novic z dne 19. 2. 2018, sodeloval pri ustanavljanju na njih udeleženega gibanja Ponosni na ..., s katerim pa toženka ob vložitvi tožnikove vloge ni bila seznanjena. Glede na tožnikovo pojasnilo, da napis "Ponosni na ..." podaja udeležencem v prometu pomembno informacijo, za katero ni predpisana prometna signalizacija, je toženka štela, da gre za navedbe, ki sodijo pod zagotavljanje prometne varnosti. Tožnik ni navedel, da gre za gibanje "Ponosni na ...", ki ga predstavlja zapis "PNI" z belim golobom, torej je v vlogi podal neresnične navedbe. Da gre za politično konotacijo, kaže tudi njegova zadnja dopolnitev vloge št. 371-493/2018 z dne 20. 9. 2018. K I. točki izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjski organ sklenil, da se po uradni dolžnosti obnovi postopek, končan z odločbo z dne 11. 4. 2018, in ob tem navedel še zakonsko posledico takšne odločitve. Z odločbo z dne 11. 4. 2018 je bilo tožniku, kot je razvidno iz njenega izreka, v sklopu obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, dovoljeno izobešanje transparentov, in sicer enega transparenta čez občinsko cesto LZ št. ..., odsek ..., v delu ..., in enega transparenta čez občinsko cesto LZ ..., odsek ..., v delu ..., za čas od vključno 15. 10. 2018 do vključno 3. 12. 2018, pod pogoji, ki so določeni v nadaljevanju izreka odločbe. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je le-tega prvostopenjski organ oprl na zaključek, da je podan obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, medtem ko 2. točka izreka sklepa temelji na določbi drugega odstavka 272. člena ZUP.

12. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki se lahko uporabi le, kadar so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji. Po 260. členu ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če je podan kateri izmed obnovitvenih razlogov, ki so taksativno določeni v 1. do 10. točki tega člena ZUP. Med drugim se tako po 5. točki 260. člena ZUP postopek obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Ker gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se posega v dokončno (in lahko tudi že pravnomočno) upravno odločbo, je utemeljena restriktivna razlaga oziroma uporaba zakonskih določb, ki urejajo pogoje za obnovo postopka.

13. V obravnavanem primeru razlogi, s katerimi sta prvo- in drugostopenjski organ skušala utemeljiti obstoj obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, ustrezne podlage za potrditev izpodbijanega sklepa kot pravilnega in zakonitega ne dajejo. Okoliščine, na katere se s tega vidika sklicujeta obrazložitev izpodbijanega sklepa in tudi drugostopenjske odločbe (to je, da je tožnik na podlagi predhodno izdane odločbe z dne 4. 4. 2018, s katero mu je bila na podlagi vsebinsko enake vloge dovoljena postavitev transparenta v enaki velikosti z enako vsebino za obdobje od 9. 4. 2018 do 7. 5. 2018, dejansko postavil transparent v nasprotju z izdano odločbo, saj postavljeni transparent, kot navaja toženka, ni bil pripravljen v vsebini in namenu sporočilne vrednosti, zatrjevane v vlogi za izdajo dovoljenja), namreč ne pomenijo predmetnega obnovitvenega razloga, ampak gre pri tem za (drugo) vprašanje pravilnosti izvršitve odločbe z dne 4. 4. 2018 (in vprašanje pravilnosti izvršitve odločbe z dne 11. 4. 2018). To pa je vprašanje, ki se obravnava v postopku nadzora (nad izvrševanjem odločb z dne 4. 4. 2018 in z dne 11. 4. 2018) ter rešuje z inšpekcijskimi ukrepi, ki jih je v primeru nedovoljenega ravnanja mogoče izreči stranki in tako doseči zakonito stanje, ne pa z obnovo postopka izdaje odločbe z dne 11. 4. 2018, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Da bi bila odločba z dne 11. 4. 2018, torej odločitev iz njenega izreka tako, kot se ta glasi, nepravilna in nezakonita ter zakaj, namreč prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni utemeljil, vsekakor ne dovolj jasno, in takšna utemeljitev tudi iz drugostopenjske odločbe ne izhaja. Posamezne navedbe v tej smeri je toženka zgolj nakazala šele v upravnem sporu, s čimer pa, kot izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse, obrazložitve upravnega akta ni mogoče nadomestiti.

14. Tudi sicer je treba upoštevati, da je obnovo upravnega postopka po določbi 5. točke 260. člena ZUP, kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče (sodba v zadevi X Ips 291/2008, s katero sta obe stranki seznanjeni), dopustno uvesti oziroma dovoliti le, če je bila za stranko ugodna odločba izdana, ker je navedla neresnična dejstva. Pri tem gre, kot je poudarilo Vrhovno sodišče, za neresnične navedbe v okviru ugotovitvenega postopka po ZUP, torej aktivno ravnanje stranke, ne pa za morebitno opustitev določenih navedb. Iz povedanega sledi, da mora biti v takšnem primeru v sklepu o obnovi postopka obrazloženo, katere konkretne neresnične navedbe naj bi stranka podala v okviru postopka po ZUP. V tej zvezi sodišče pripominja, da je v obravnavanem primeru tožnik v vlogi z dne 6. 4. 2018 med drugim navedel tudi, da prosi za postavitev transparenta na ..., enakega, kot je bil postavljen v odločbi št. 371-170/2018. Kolikor pa se stranki očita, da določenih dejstev v svoji vlogi ni navedla, pa po stališču iz omenjene sodbe Vrhovnega sodišča ni mogoče uporabiti določbe 5. točke 260. člena ZUP, ampak bi v takšnem primeru lahko šlo kvečjemu za obnovo po 1. točki 260. člena ZUP, kar pa mora organ ustrezno obrazložiti.

15. Ker torej, kot izhaja iz navedenega, pri izdaji izpodbijanega sklepa niso bile pravilno uporabljene vse relevantne določbe ZUP, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Ta bo moral v zadevi ponovno odločiti v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1. Če bo ugotovil, da ni pogojev za nadaljnje vodenje zadevnega postopka, bo tega moral ustaviti. Sodišče zgolj še dodaja, da z odločitvijo, ki jo je sprejelo o tožbi, po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba, ki vsebuje odločitev o zavrnitvi pritožbe in akcesorno stroškovno odločitev (tako že sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 2/2014).

16. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave (in torej brez izvajanja dokazov), za kar ima podlago v določbi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, tožbi treba ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka:

17. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku kot pooblaščenec zastopal odvetnik, skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ki se ob upoštevanju, da je pooblaščenec zavezanec za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča za 22 % DDV. S Pravilnikom določeni pavšalni znesek zajema vse stroške, povezane s postopkom v upravnem sporu na prvi stopnji (razen sodnih taks), vključno z materialnimi stroški in stroški glede zahteve za izdajo začasne odredbe. Pri čemer sodišče pripominja, da stroškov, povezanih z neuspešno zahtevo za izdajo začasne odredbe, tudi sicer ne bi bilo utemeljeno opredeliti kot stroške, ki bi jih kot potrebne za ta upravni spor bila toženka dolžna povrniti tožniku (prim. prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Toženka, ki v upravnem sporu ni uspela in zato do povrnitve svojih stroškov ni upravičena, mora tako tožniku povrniti skupaj 347,70 EUR stroškov tega sodnega postopka, v roku 15 dni od prejema te sodbe (313. člen ZPP), po poteku tega roka tečejo tudi zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Glede vrnitve v tem upravnem sporu plačanih sodnih taks tožniku pa bo sodišče skladno s prakso, ustaljeno v upravnih sporih, postopalo po določbah Zakona o sodnih taksah (ZST-1).