Jedro

Iz navedb v predlogu ni razvidno, da bi šlo v citiranih zadevah za enako oziroma primerljivo procesno situacijo kot v obravnavanem primeru in ki jo je Upravno sodišče štelo za bistveno, to je, da je stranka dopolnila nepopolno vlogo sicer po poteku postavljenega roka za dopolnitev, a pred odločitvijo o zavrženju vloge, zaradi česar zamuda roka ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika. To pomeni, da predlagateljica ni natančno in konkretno opredelila odstopa od stališča Vrhovnega sodišča oziroma neenotnosti sodne prakse Upravnega sodišča, s čimer ni zadostila zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Glede drugega vprašanja je v predlogu navedeno le, da gre za pravno vprašanje, o katerem ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Niso pa navedene okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost oziroma zahtevajo odgovor Vrhovnega sodišča, npr. ker bi bil ta potreben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, torej razlogov, ki kažejo na objektivni pomen zadeve. Zgolj dejstvo, da je Upravno sodišče v eni zadevi zavzelo neko pravno stališče, namreč samo po sebi ne utemeljuje objektivnega pomena zastavljenega vprašanja, na katerega bi moralo Vrhovno sodišče odgovoriti samo zato, ker o njem še ni odločalo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je ugodilo tožbi in sklep Univerze na Primorskem, Fakultete ..., Komisije za študijske zadeve, št. 06544-91/18 z dne 19. 10. 2018, odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Z navedenim sklepom je bilo odločeno, da se zavrže tožnikova prijava za vpis na doktorski študijski program 3. stopnje ... na Fakulteti ... v študijskem letu 2018/2019. Univerza na Primorskem, Komisija za študentske zadeve, je tožnikovo pritožbo z odločbo, št. 0824-KŠTZ-2019-28 z dne 14. 1. 2019, zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je toženka (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

5. Predlagateljica kot pomembni pravni vprašanji izpostavlja: _- Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določilo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) (ob upoštevanju okoliščine, da tožnik ni vložil prošnje za podaljšanje roka in da je bil v zahtevi za dopolnitev prijave opozorjen na pravne posledice nepravočasne dopolnitve (to je zavrženje prijave)), ko je zavzelo stališče, da toženka ne bi smela zavreči prijave tožnika, kljub nepravočasni dopolnitvi le-te s strani tožnika, ker rok po 67. členu ni prekluziven in ker je bil izpodbijani sklep izdan po tem, ko je tožnik dopolnil prijavo po preteku roka?_ _- Ali je pravilno naziranje Upravnega sodišča, da bi morala sama toženka na podlagi določila tretjega odstavka 139. člena ZUP pridobiti dokumentacijo, ki je ni predložil tožnik (niti po poteku roka in niti pred izdajo izpodbijanega sklepa), čeprav je bila zahtevana v Razpisu za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze na Primorskem v študijskem letu 2018/2019?_

6. Predlagateljica pomembnost prvega vprašanja utemeljuje z navedbami, da odločitev Upravnega sodišča odstopa od njegovih stališč v zadevah IV U 305/2013 in I U 1540/2014 ter stališča Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 497/2005 o zavrženju nepopolnih vlog na podlagi 67. člena ZUP, če po pozivu niso dopolnjene v postavljenem roku. Vendar iz navedb v predlogu ni razvidno, da bi šlo v citiranih zadevah za enako oziroma primerljivo procesno situacijo kot v obravnavanem primeru in ki jo je Upravno sodišče štelo za bistveno, to je, da je stranka dopolnila nepopolno vlogo sicer po poteku postavljenega roka za dopolnitev, a pred odločitvijo o zavrženju vloge, zaradi česar zamuda roka ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika.1 To pomeni, da predlagateljica ni natančno in konkretno opredelila odstopa od stališča Vrhovnega sodišča oziroma neenotnosti sodne prakse Upravnega sodišča, s čimer ni zadostila zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

7. Iz sodbe Upravnega sodišča izhaja tudi stališče, na katerega cilja drugo vprašanje, da vloge ni mogoče šteti kot nepopolne, če je predložena listina (v obravnavani zadevi sta bili to kopiji diplom in potrdila o opravljenih izpitih), ki kljub zahtevi v razpisu ni overjena, če se o tem vodi uradna evidenca. Po presoji sodišča mora organ, če dvomi v verodostojnost predloženih kopij (o čemer predlagateljica v svojem sklepu ni navedla pojasnila), na podlagi 139. člena ZUP sam pridobiti podatke iz uradne evidence. Zakaj je ta razlaga napačna, predlagateljica ni navedla.

8. Poleg tega je glede drugega vprašanja v predlogu navedeno le, da gre za pravno vprašanje, o katerem ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Niso pa navedene okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost oziroma zahtevajo odgovor Vrhovnega sodišča, npr. ker bi bil ta potreben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, torej razlogov, ki kažejo na objektivni pomen zadeve. Zgolj dejstvo, da je Upravno sodišče v eni zadevi zavzelo neko pravno stališče, namreč samo po sebi ne utemeljuje objektivnega pomena zastavljenega vprašanja, na katerega bi moralo Vrhovno sodišče odgovoriti samo zato, ker o njem še ni odločalo.

9. Ker nepopoln predlog ne omogoča presoje objektivnega pomena zastavljenih vprašanj glede na kriterije iz 367. a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

1 Pri tem se je sklicevalo na enako stališče v zadevi III U 208/2015 z dne 21. 9. 2015.