Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po uradni dolžnosti je treba paziti na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1.odstavka 55.člena ZIZ. Če se otrok po polnoletnosti redno ne šola, izvršilni naslov ugasne.
1) Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi, kolikor se nanaša na zakonite zamudne obresti od posameznega zneska preživnine, za vsakega od upnikov, razveljavi pa se tudi glede zneska 15.000,00 SIT, kar predstavlja preživnino za upnika za meseca september in oktober 2000. V obsegu, kot je spredaj navedeno, se predlog za izvršbo zavrne. Sicer se ugovor zavrne in izpodbijani sklep o izvršbi potrdi.
2) Vsaka stranka trpi svoje stroške ugovornega postopka.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi dogovora o dolžnosti in višini preživnine opr. št. 567-24/99 z dne 21.12.1999, sklenjenega pri Centru za socialno delo Črnomelj. V korist upnikov proti dolžniku je dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v skupnem znesku 90.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska in sicer od 15.000,00 SIT od 26.5.2000 dalje, nato pa od istega zneska od 26.6.2000 dalje, od 26.7.2000 dalje, od 26.8.2000 dalje, od 26.9.2000 dalje in od 26.10.2000 dalje. Po izvršilnem naslovu je dolžnik dolžan vsakemu od upnikov plačevati 7.500,00 SIT preživnine.
Proti sklepu o izvršbi je dolžnik ugovarjal. Navedel je, da sta oba upnika polnoletna in sta šolanje končala. Upnica je tudi zaposlena. Zaposlen je bil tudi upnik, pa je zaposlitev opustil. Imata tudi premoženje. Do preživnine nista več upravičena.
Sodišče prve stopnje ugovora ni poslalo v odgovor upnikoma, pač pa je razpisalo narok dne 23.4.2001, na katerem je določene stvari razjasnilo. Zaslišalo je oba upnika. Po zaslišanju je ugotovilo, da je ugovor dolžnika neutemeljen in je spis predložilo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi (člen 54/2 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Ugovor je delno utemeljen.
Po določbi 55. člena ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V 1. odstavku so ti razlogi primeroma našteti. V 2. odstavku je določeno, da sodišče pazi pri odločanju o ugovoru po uradni dolžnosti na razloge iz 1. in 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je treba po uradni dolžnosti paziti na razloge iz 1. do 4. točke, in ne samo iz 1. in 4. točke. V 2. točki 1. odstavka 55. člena je določeno, da je razlog, ki preprečuje izvršbo tudi, če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo na podlagi že citirane poravnave, sklenjene pred Centrom za socialno delo Črnomelj, pri čemer je bila istega dne sklenjena poravnava z vsakim od upnikov. Po tej poravnavi se je dolžnik zavezal prispevati za vsakega od upnikov po 7.500,00 SIT, medtem ko v dogovoru zakonite zamudne obresti od posameznih obrokov niso bile določene za nobenega od upnikov. Ko sta torej upnika predlagala, sodišče pa je dovolilo izvršbo tudi za zakonite zamudne obresti, je to storilo, ne da bi za to obstajal izvršilni naslov.
Potem ko je sodišče prve stopnje opravilo narok, na katerem je upnika zaslišalo, je bilo ugotovljeno, da je imela upnica status študenta v času, za katerega terja preživino in za katerega je bil izdan sklep o izvršbi. Na tem naroku s strani dolžnika niso bile postavljene drugačne trditve. Ne gre torej dvomiti, da je upnica v spornem obdobju imela status študenta, zato ugovor dolžnika o tem, da je njegova preživninska obveznost zanjo prenehala, ni utemeljen.
Delno drugačna situacija je glede upnika. Z njegovim zaslišanjem je bilo ugotovljeno, da je rojen 16.8.1982 in torej ne more biti dvoma, da mu najmanj do vključno avgusta 2000 preživnina pripada. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je utemeljen ugovor dolžnika, kolikor gre za meseca september in oktober 2000. Upnik je izpovedal, da se je v septembru oziroma v oktobru vpisal na petletni program za ključavničarja, vendar je šolanje takoj prekinil. Glede na to se torej upnik po polnoletnosti ni več redno šolal, zato je izvršilni naslov ugasnil (člen 123 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).
Tako je bilo torej treba ugovoru delno ugoditi in sklep o izvršbi razveljaviti, kolikor gre za zakonite zamudne obresti za vsakega od upnikov in kolikor gre za preživnino za upnika za meseca september in oktober 2000. V tem delu je bilo predlog za izvršbo treba zavrniti. V preostalem delu pa je ugovor neutemeljen in je bilo zato treba izpodbijani sklep o izvršbi potrditi.
Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu člena 365 točka 3 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 15 ZIZ.
Odločiti je bilo treba še o stroških postopka. Kolikor gre za upnikove stroške v zvezi s predlogom za izvršbo, predstavlja zavrnitev predloga le majhen del in so zato upnikovi stroški tisti stroški, ki so bili potrebni za izvršbo (člen 38/5 ZIZ). Ko gre za stroške tako dolžnika kot tudi upnika v zvezi z ugovornim postopkom, je glede na višino stroškov, ki so nastali enemu in drugemu, glede na uspeh in potrebnost stroškov pravilno, da vsak nosi svoje stroške (člen 154/2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).