Jedro

Jedro

V obravnavani zadevi se objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi.

V obravnavani zadevi se objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotovil, da so priporni razlogi zoper obtoženega A. A. še vedno podani.

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotovil, da so priporni razlogi zoper obtoženega A. A. še vedno podani.

2.Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi oziroma ga nadomesti z milejšim ukrepom.

2.Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi oziroma ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, njegova begosumnost in ponovitvena nevarnost v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

4.Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, njegova begosumnost in ponovitvena nevarnost v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5.Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih le ta temelji. Pri tem je še pojasnilo, da je predobravnavni narok razpisan za dne 14. 5. 2024, bil preložen na 14. 6. 2024 zaradi dogovarjanja med obtožencem in tožilstvom glede sklenitve morebitnega sporazuma o priznanju krivde. Zagovornik takih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožbeno ne napada, ob navedenem pa je jasno, da se okoliščine glede utemeljenega suma niso v ničemer spremenile, zaradi česar glede obstoja utemeljenega suma ni nobenega dvoma.

5.Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih le ta temelji. Pri tem je še pojasnilo, da je predobravnavni narok razpisan za dne 14. 5. 2024, bil preložen na 14. 6. 2024 zaradi dogovarjanja med obtožencem in tožilstvom glede sklenitve morebitnega sporazuma o priznanju krivde. Zagovornik takih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožbeno ne napada, ob navedenem pa je jasno, da se okoliščine glede utemeljenega suma niso v ničemer spremenile, zaradi česar glede obstoja utemeljenega suma ni nobenega dvoma.

6.Glede na ugotovitve, da je obtoženi državljan Republike Srbije s prijavljenim stalnim prebivališčem v mestu Kragujevac, in začasnim prebivališčem v kraju Pivka, kjer pa ne živi, da naj bi v zadnjem času neprijavljen bival na naslovu ... 16 b (kjer so bile prepovedane droge tudi zasežene) in se je na tem naslovu nahajal zgolj zaradi izvrševanja očitanega mu kaznivega dejanja, da naj bi bil zgolj formalno zaposlen pri soobdolženemu B. B., zaradi zakrivanja kriminalne dejavnosti, da ga na ozemlje Slovenije, razen prijavljenega začasnega bivališča v kraju, kjer pa ne biva, ne veže nobena niti osebna niti dejanska navezna okoliščina, da tukaj nima nobenega premoženja in tudi nikakršnih družinskih vezi, in ob upoštevanju, da je za očitano mu kaznivo dejanje predpisana kazen od 1 do 10 let zapora ter da Srbija, katere državljan je obtoženec, svojih državljanov ne izroča drugim državam, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno sklepalo, da pri obtožencu obstaja povsem resna in realna nevarnost, da bi v primeru odprave pripora in izpustitve na prostost pobegnil ali se skril, med drugim tudi z namenom, da bi se izognil izreku zaporne kazni, ki mu grozi, ter s tem zaradi svoje nedosegljivosti sodišču onemogočil uspešno izvedbo ter dokončanje predmetnega kazenskega postopka. Na R Slovenijo obdolženca ne veže ničesar, zaradi česar obstaja upravičena bojazen, da bi v primeru izpustitve na prostost slednjo zapustil in postal nedosegljiv pravosodnim organom, s čimer pa bi bil nadaljnji predmetni kazenski postopek tudi iz tega vidika izredno otežkočen ali celo onemogočen.

6.Glede na ugotovitve, da je obtoženi državljan Republike Srbije s prijavljenim stalnim prebivališčem v mestu Kragujevac, in začasnim prebivališčem v kraju Pivka, kjer pa ne živi, da naj bi v zadnjem času neprijavljen bival na naslovu ... 16 b (kjer so bile prepovedane droge tudi zasežene) in se je na tem naslovu nahajal zgolj zaradi izvrševanja očitanega mu kaznivega dejanja, da naj bi bil zgolj formalno zaposlen pri soobdolženemu B. B., zaradi zakrivanja kriminalne dejavnosti, da ga na ozemlje Slovenije, razen prijavljenega začasnega bivališča v kraju, kjer pa ne biva, ne veže nobena niti osebna niti dejanska navezna okoliščina, da tukaj nima nobenega premoženja in tudi nikakršnih družinskih vezi, in ob upoštevanju, da je za očitano mu kaznivo dejanje predpisana kazen od 1 do 10 let zapora ter da Srbija, katere državljan je obtoženec, svojih državljanov ne izroča drugim državam, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno sklepalo, da pri obtožencu obstaja povsem resna in realna nevarnost, da bi v primeru odprave pripora in izpustitve na prostost pobegnil ali se skril, med drugim tudi z namenom, da bi se izognil izreku zaporne kazni, ki mu grozi, ter s tem zaradi svoje nedosegljivosti sodišču onemogočil uspešno izvedbo ter dokončanje predmetnega kazenskega postopka. Na R Slovenijo obdolženca ne veže ničesar, zaradi česar obstaja upravičena bojazen, da bi v primeru izpustitve na prostost slednjo zapustil in postal nedosegljiv pravosodnim organom, s čimer pa bi bil nadaljnji predmetni kazenski postopek tudi iz tega vidika izredno otežkočen ali celo onemogočen.

7.S takimi razlogi je povsem zadoščeno kriterijem glede obrazložitve begosumnosti, ki jih je postavilo Vrhovno sodišče RS v sodbi IX Ips 38716/2016 z dne 20. 10 2016 ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-185/95 z dne 24. 10. 1996, na kateri se sklicuje zagovornik v pritožbi. Subjektivne okoliščine, ki jih zagovornik neupravičeno pogreša v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, se namreč kažejo predvsem v utemeljenem sklepanju, da kljub pritožbeno izpostavljenim okoliščinam, da je obtoženec že več let pred odreditvijo pripora bival v Sloveniji zaradi opravljanja dela, da je na naslovu ... 16b, bival relativno kratek čas, ko si je po novi zaposlitvi še iskal ustrezno bivališče in da je zainteresiran za nadaljnje bivanje v Sloveniji, ker že skoraj izpolnjuje pogoje za stalno bivališče, obtožencu v predmetnem postopku grozi relativno visoka zaporna kazen, medtem ko bi se z begom v matično državo lahko izognil kazenskemu postopku v Sloveniji in prestajanju zapora glede na to, da Srbija svojih državljanov ne izroča drugim državam. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je izkazan obstoj pripornega razloga begosumnosti.

7.S takimi razlogi je povsem zadoščeno kriterijem glede obrazložitve begosumnosti, ki jih je postavilo Vrhovno sodišče RS v sodbi IX Ips 38716/2016 z dne 20. 10 2016 ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-185/95 z dne 24. 10. 1996, na kateri se sklicuje zagovornik v pritožbi. Subjektivne okoliščine, ki jih zagovornik neupravičeno pogreša v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, se namreč kažejo predvsem v utemeljenem sklepanju, da kljub pritožbeno izpostavljenim okoliščinam, da je obtoženec že več let pred odreditvijo pripora bival v Sloveniji zaradi opravljanja dela, da je na naslovu ... 16b, bival relativno kratek čas, ko si je po novi zaposlitvi še iskal ustrezno bivališče in da je zainteresiran za nadaljnje bivanje v Sloveniji, ker že skoraj izpolnjuje pogoje za stalno bivališče, obtožencu v predmetnem postopku grozi relativno visoka zaporna kazen, medtem ko bi se z begom v matično državo lahko izognil kazenskemu postopku v Sloveniji in prestajanju zapora glede na to, da Srbija svojih državljanov ne izroča drugim državam. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je izkazan obstoj pripornega razloga begosumnosti.

8.Sodišče prve stopnje je, po oceni pritožbenega sodišča, pravilno ugotovilo tudi, da je izkazan obstoj ponovitvene nevarnosti, svoje zaključke o tem pa utemeljilo z ugotovitvami o obstoju tako objektivnih kot subjektivnih okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtoženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.

8.Sodišče prve stopnje je, po oceni pritožbenega sodišča, pravilno ugotovilo tudi, da je izkazan obstoj ponovitvene nevarnosti, svoje zaključke o tem pa utemeljilo z ugotovitvami o obstoju tako objektivnih kot subjektivnih okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtoženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.

9.Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, se obtožencu očita kaznivo dejanje, pri katerem je zavarovana dobrina človekovo zdravje in ki predstavlja izredno nevarnost za zdravje zlasti mladih ljudi. Obtoženi naj bi zasežene droge hranil v montažnem objektu skladišča na naslovu (... 16b) varovanem z dvižnimi vrati. Kot je bilo že večkrat tekom postopka izpostavljeno, se v obravnavani zadevi objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi, saj te ne izkazujejo urejenega življenja obtoženega. Tako je po prepričanju pritožbenega sodišča razumno utemeljen sklep, da obstoji nevarnost, da bi obtoženi v primeru izpustitve na prostost lahko ponovno izvrševal istovrstna kazniva dejanja v zvezi z prepovedanimi drogami.

9.Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, se obtožencu očita kaznivo dejanje, pri katerem je zavarovana dobrina človekovo zdravje in ki predstavlja izredno nevarnost za zdravje zlasti mladih ljudi. Obtoženi naj bi zasežene droge hranil v montažnem objektu skladišča na naslovu (... 16b) varovanem z dvižnimi vrati. Kot je bilo že večkrat tekom postopka izpostavljeno, se v obravnavani zadevi objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi, saj te ne izkazujejo urejenega življenja obtoženega. Tako je po prepričanju pritožbenega sodišča razumno utemeljen sklep, da obstoji nevarnost, da bi obtoženi v primeru izpustitve na prostost lahko ponovno izvrševal istovrstna kazniva dejanja v zvezi z prepovedanimi drogami.

10.Upoštevajoč navedeno ni mogoče slediti stališču zagovornika, da v obravnavanem primeru ni mogoče zaslediti subjektivnih okoliščin, ki se zahtevajo za odreditev pripora. Ne glede na to, koliko časa pred odreditvijo pripora je bil obtoženec zaposlen v Sloveniji in koliko let je tu prebival in ne glede na to, koliko časa pred prijetjem je bil zaposlen na zadnjem delovnem mestu, pri soobtoženem B. B., ob zgoraj izpostavljenih količinah zaseženih drog in znesku, ki bi ga s prodajo teh drog na ulici lahko zaslužil, ugotovitve sodišča prve stopnje o koristoljubnosti in finančnih vzvodih, ki naj bi obtoženca motivirali, nikakor niso pavšalne, kot neutemeljeno navaja zagovornik v pritožbi. Prav tako glede na količino in raznovrstnost prepovedanih drog, ki so bile zasežene, samo dejstvo, da naj bi se obtoženec s prepovedano dejavnostjo ukvarjal zgolj kakšen mesec, kot to navaja zagovornik v pritožbi, nima posebnega pomena na presojo ponovitvene nevarnosti in ne spreminja zaključka o njenem obstoju.

10.Upoštevajoč navedeno ni mogoče slediti stališču zagovornika, da v obravnavanem primeru ni mogoče zaslediti subjektivnih okoliščin, ki se zahtevajo za odreditev pripora. Ne glede na to, koliko časa pred odreditvijo pripora je bil obtoženec zaposlen v Sloveniji in koliko let je tu prebival in ne glede na to, koliko časa pred prijetjem je bil zaposlen na zadnjem delovnem mestu, pri soobtoženem B. B., ob zgoraj izpostavljenih količinah zaseženih drog in znesku, ki bi ga s prodajo teh drog na ulici lahko zaslužil, ugotovitve sodišča prve stopnje o koristoljubnosti in finančnih vzvodih, ki naj bi obtoženca motivirali, nikakor niso pavšalne, kot neutemeljeno navaja zagovornik v pritožbi. Prav tako glede na količino in raznovrstnost prepovedanih drog, ki so bile zasežene, samo dejstvo, da naj bi se obtoženec s prepovedano dejavnostjo ukvarjal zgolj kakšen mesec, kot to navaja zagovornik v pritožbi, nima posebnega pomena na presojo ponovitvene nevarnosti in ne spreminja zaključka o njenem obstoju.

11.Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo nobenih pomislekov niti glede zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obtoženega. Sodišče prve stopnje je razumno opredelilo, da teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki naj bi ga obtoženi izvršil iz koristoljubnih motivov (neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami) in ki ogroža varnost, zdravje in življenje (mladih) ljudi (odjemalcev prepovedanih drog), odtehta poseg v pravico obtoženega do osebne svobode, glede na zasežene droge (heroin, kokain, amfetamin), ki spadajo med najnevarnejše, kažejo na to, da gre za še posebej nevarno kaznivo dejanje, zaradi česar je pripor zoper obtoženega edini primeren in sorazmeren ukrep, ki pa ga glede na vse ugotovljene okoliščine ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom, ker z nobenim drugim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči namena tj. preprečiti ponovitev kaznivega dejanja in zagotoviti nemoten potek kazenskega postopka. Glede na velike količine in raznovrstnost zaseženih drog, ni podlage za pritožbene trditve, da pri obtožencu ni izkazana nevarnost za javnost, ob zagroženi kazni za tovrstno kaznivo dejanje pa tudi ne za trditve, da ne obstaja nevarnost, da bi obtoženec pobegnil, saj v Sloveniji biva že skoraj 5 let. Ob vseh izpostavljenih okoliščinah pa zgolj zatrjevanje, da naj bi obtoženec še vedno imel prijavljeno bivališče v Pivki, vsekakor ne zadošča za sklepanje o tem, da bi bilo mogoče pripor nadomestiti s kakšnim drugim milejšim omejevalnim ukrepom, s katerim bi bilo mogoče enako učinkovito doseči zasledovana cilja pripora. Prav tako pa glede na količine in raznovrstnost prepovedanih drog ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je pripor nesorazmeren ukrep glede na časovno vpetost obtoženca v kaznivo dejanje.

11.Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo nobenih pomislekov niti glede zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obtoženega. Sodišče prve stopnje je razumno opredelilo, da teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki naj bi ga obtoženi izvršil iz koristoljubnih motivov (neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami) in ki ogroža varnost, zdravje in življenje (mladih) ljudi (odjemalcev prepovedanih drog), odtehta poseg v pravico obtoženega do osebne svobode, glede na zasežene droge (heroin, kokain, amfetamin), ki spadajo med najnevarnejše, kažejo na to, da gre za še posebej nevarno kaznivo dejanje, zaradi česar je pripor zoper obtoženega edini primeren in sorazmeren ukrep, ki pa ga glede na vse ugotovljene okoliščine ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom, ker z nobenim drugim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči namena tj. preprečiti ponovitev kaznivega dejanja in zagotoviti nemoten potek kazenskega postopka. Glede na velike količine in raznovrstnost zaseženih drog, ni podlage za pritožbene trditve, da pri obtožencu ni izkazana nevarnost za javnost, ob zagroženi kazni za tovrstno kaznivo dejanje pa tudi ne za trditve, da ne obstaja nevarnost, da bi obtoženec pobegnil, saj v Sloveniji biva že skoraj 5 let. Ob vseh izpostavljenih okoliščinah pa zgolj zatrjevanje, da naj bi obtoženec še vedno imel prijavljeno bivališče v Pivki, vsekakor ne zadošča za sklepanje o tem, da bi bilo mogoče pripor nadomestiti s kakšnim drugim milejšim omejevalnim ukrepom, s katerim bi bilo mogoče enako učinkovito doseči zasledovana cilja pripora. Prav tako pa glede na količine in raznovrstnost prepovedanih drog ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je pripor nesorazmeren ukrep glede na časovno vpetost obtoženca v kaznivo dejanje.

12.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obtoženega niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obtoženega niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

13.Če bo za obtoženega nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

13.Če bo za obtoženega nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.