Jedro

Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred sestavo odgovora na ugovor, ni samostojno opravilo, saj je storitev posveta zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pravno sredstvo po 6. točki tar. št. 27 OT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni v toliko, da se znesek 298,65 EUR nadomesti z zneskom 223,99 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Dolžnik je v roku 8 dni dolžan povrniti upnikoma stroške pritožbenega postopka v znesku 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in odločilo, da je dolžnik dolžan upnikoma povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 298,65 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Ta sklep dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi pravočasno pritožbeno izpodbija in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v postopku izvršbe smiselno uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je sodišče nepravilno sledilo upnikoma, ko sta s strani dolžnika plačane zneske preživnine obračunavala v nasprotju z izvršilnim naslovom. Za plačila preživnine, ki jih je dolžnik izvedel med septembrom 2018 in majem 2019 v mesečnem znesku 120,00 EUR, sta upnika predvidevala, da je dolžnik plačeval preživnino zgolj za T., kar pa ne drži, saj dolžnik ne postavlja v ospredje nobenega od otrok in med njima ne dela razlike. Preživnino je plačeval za vsakega po 60,00 EUR. Zakaj naj bi upnika štela, da je preživnino plačeval zgolj za T., iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, navedbe upnikov je v tem delu šteti za neutemeljene, saj s tem prikazujeta dolžnika kot očeta, ki privilegira zgolj T., za katerega je namenjal preživnino, medtem ko je za M. naj ne bi plačeval. Temu delu zato dolžnik nasprotuje, saj je bilo vračunavanje samovoljno in povsem pavšalno. Izpostavlja tudi, da T. od dolžnika izterjuje delno preživnino za mesec avgust 2019 v višini 60,00 EUR, ki nima podlage v izvršilnem naslovu, in ni jasno, na kakšen način je upnik do tega zneska prišel. Dejstvo je, da je bil T. v mesecu avgustu 2019 pri dolžniku in zato dolžnik ni bil dolžan plačati nikakršne preživnine. Dolžnik nasprotuje tudi odmeri in prisoji stroškov, ki sta jih upnika priglasila v ugovornem postopku. Nagrada v višini 100 točk po tar. št. 39/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za domnevni posvet s stranko upnikoma ne pripada. Upnikoma pripada zgolj nagrada po tar. št. 27 OT, ne pa tudi priglašeni stroški posveta s strankami po tar. št. 39 OT, v okviru katere se odmerja nagrada zgolj za primere, ko gre za samostojne odvetniške storitve. Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglašata stroške pritožbe.

3. Upnika sta v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in se zavzemala za zavrnitev pritožbe. Priglasila sta stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika, ki ga je vložil zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki ga v konkretni zadevi predstavlja pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Celju IV P 246/2018 z dne 13. 5. 2019, ki dolžniku nalaga, da od 10. 4. 2018 dalje za mld. M. plačuje mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, za mld. T. pa v višini 120,00 EUR, in sicer tako, da mora do pravnomočnosti sodbe zapadle in neplačane oziroma premalo plačane preživninske obveznosti poravnati v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v bodoče zapadle preživninske obveznosti pa je dolžan plačati do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.

6. Med strankama tega postopka ni sporno, da je dolžnik med septembrom 2018 in majem 2019 na podlagi sklenjene začasne sodne poravnave IV P 246/2018 z dne 19. 9. 2018 upnikoma plačeval mesečno 120,00 EUR, sporen je v predlogu za izvršbo opravljen poračun preživninske terjatve po izvršilnem naslovu s temi plačili. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je poračun upnikov pravilen, ko sta plačila štela za plačila preživnine enemu izmed upnikov, to je mld. T., ki za predmetno obdobje preživnine zato ne terja, med tem ko sta za mld. M. štela, da v tem obdobju ni prejel nobenega plačila preživnine. Dolžnik pritožbeno utemeljeno izpostavlja, da je takšna presoja napačna. Kot je v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje sta se zakonita zastopnica upnikov in dolžnik s sklenitvijo začasne sodne poravnave sporazumela, da bo dolžnik od 1. 9. 2018 dalje za vsakega upnika plačeval mesečno preživnino v višini 60,00 EUR, zato dolžnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je plačeval za vsakega upnika 60,00 EUR in ne zgolj za mld. T. Kljub napačnemu poračunu teh plačil v izvršilnem predlogu pa sodišče druge stopnje v odločitev ni posegalo in je ni spreminjalo, ker je skupni znesek do pravnomočnosti izvršilnega naslova zapadlih in neplačanih oz. premalo plačanih preživnin za oba upnika v končni posledici enak in ker mora ta znesek za oba upnika dolžnik opraviti na TRR matere kot zakonite zastopnice obeh upnikov.

7. Neutemeljeno pritožba izpostavlja, da mld. T. za izterjavo zneska 60,00 EUR za mesec avgust 2019 nima podlage v izvršilnem naslovu. Podlaga za izterjavo tega zneska obstoji, saj izvršilni naslov dolžniku nalaga, da mld. T. od 10. 4. 2018 plačuje mesečno preživnino v višini 120,00 EUR. Predlog za izvršbo je tako mld. T. utemeljeno vložil tudi za polovico mesečne preživninske obveznosti za mesec avgust 2019, kar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je ugovor v tem delu zavrnilo, pri čemer tudi iz k odgovoru na pritožbo priložene vloge dolžnika izhaja dolžnikova potrditev, da je mld. T. od 16. avgusta 2019 dalje živel pri zakoniti zastopnici, ki ga je od takrat dalje tako dejansko preživljala.

8. Utemeljena pa je pritožba zoper stroškovno odločitev vsebovano v II. točki izreka izpodbijanega sklepa. Pravilno dolžnik navaja, da upnikoma nagrada po prvi alineji 1. točke tar. št. 39 OT za posvet s stranko ne pripada. Storitve po tej tarifni številki obračuna odvetnik, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred sestavo odgovora na ugovor, ni samostojno opravilo, saj je storitev posveta zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pravno sredstvo po 6. točki tar. št. 27. Sodišče prve stopnje je tako upnikoma v konkretnem primeru za posvet s stranko nepravilno priznalo 74,66 EUR (nagrado v višini 100 odvetniških točk povečano za administrativne stroške v višini 2 % in 22 % DDV).

9. Sodišče druge stopnje je zato ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi zoper stroškovni del ugodilo in v izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremenilo v toliko, da je znesek 298,65 EUR nadomestilo z zneskom 223,99 (= 298,65 - 74,66) EUR v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj v tem delu ni zasledilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

10. Ker je dolžnik s pritožbo v pretežnem delu propadel (uspel je zgolj v delu stroškovne odločitve, zaradi katerega pa posebni stroški niso nastali), sam krije svoje stroške pritožbe, ker mu jih upnika nista neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnika pa sta v odgovoru na pritožbo opredeljeno odgovorila na pritožbene navedbe. Zato je njune stroške šteti kot potrebne za izvršbo, ki jih je dolžnik dolžan upnikoma povrniti (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroške odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odmerilo v višini 223,99 EUR in predstavljajo nagrado za odgovor na pritožbo 300 točk po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % na račun materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po 12. členu OT. Tako odmerjene stroške je dolžnik dolžan povrniti upnikoma v roku 8 dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje. V kolikor dolžnik tega zneska stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je od tega zneska dolžan plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (21. člen ZIZ, 299. člen Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).